Predsednika vlade Boruta Pahorja žalosti, da morajo delavci zasesti tovarne, da si izborijo vsaj 600 evrov neto mesečne plače. Zanje je to izjemno občutljiva moralna in politična dilema, kako narediti to družbo konkurenčno, ne da bi breme sprememb nosili ljudje, ki že zdaj živijo težko. Po njegovem mnenju se morajo odločiti, ali bodo sprejeli vrženo rokavico držav, v katerih socialna politika nima pomena kot v Sloveniji, ali pa bodo skušali v svetovni ekonomiji uveljaviti pravila, ki bodo sociali dala težo.
Kljub temu ostaja optimist. Vlada je zanj na dobri poti, Slovenija pa v prvi skupini držav, ki bodo iz recesije izšle kot dolgoročne zmagovalke. To naj bi se zgodilo do prihodnjega božiča, zato ga Pahor komaj čaka, je razkril v pogovoru za Večerovo prilogo v Soboto. Prvo leto krize naj bi sicer minilo v postavljanju solidarnosti pred konkurenčnostjo, letos pa da bodo skušali to uravnotežiti.

"Erjavec ni bil idealen minister"
Pahor je spregovoril tudi o ministru za okolje in predsedniku DeSUS-a Karlu Erjavcu ter morebitnih kadrovskih spremembah v vladi. Ta teden je namreč predesednik vlade sporočil, da bo po predlogu Računskega sodišča državnemu zboru predlagal odločanje o Erjavčevi razrešitvi. Ta po Pahorjevem mnenju ni bil idealen minister in je delal tudi napake, zato je predlagal njegovo razrešitev in ga pozval, naj predlaga novo ime za zasedbo njegovega položaja.
Poziv Računskega sodišča je bil zanj v pravnem in političnem smislu jasen ter mu je olajšal odločitev. Zanj Erjavec sicer ni moteč element v slovenski politiki, je pa poudaril vprašanje, ali lahko Erjavec pod takim pritiskom še opravlja svoje delo.

O spremembi vlade Pahor ne razmišlja
O spremembi vlade in koalicije ne razmišlja. Kot je pojasnil, njegova naloga ni za vsako ceno zadržati politično večino. "Seveda sprejemamo kompromise, ki so v vzdržni in peljejo naprej, ne pa gnilih," je povedal in dodal, "ko se bomo začeli v vladi ukvarjati z lastnimi majhnimi problemi, bomo pokopali sami sebe".

V pogovoru so se dotaknili Nove Ljubljanske banke. Kot pravi, bi bilo koristno, da obdrži strateškega partnerja, vendar ob omejitvi, da ne more biti večinski lastnik, saj je NLB zanj med redkimi družbami, ki morajo ostati v državni lasti.