Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izrazila razumevanje do položaja kmetov in poudarila, da razvoj slovenskega kmetijstva vidi z roko v roki z varovanjem okolja, ki je ena od prioritet naše družbe, so po srečanju sporočili iz urada predsednice.

"Ukrepi na področju slovenskega kmetijstva morajo biti dobro premišljeni, upoštevati morajo okoljske in naravovarstvene vidike, biti morajo zdravorazumski in upoštevati morajo posebnosti obdelovalnih in drugih kmetijskih površin po Sloveniji," je pojasnila predsednica republike in opozorila na pomen vključenosti kmetic in kmetov v ustvarjanje politik.

Predstavniki in predstavnice Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine so predsednici podrobno razložili vse težave, za katere se bojijo, da bodo zaradi vedno manjšega števila mladih prevzemnikov kmetij postale vedno večje, je po srečanju s predsednico pojasnil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Sredstva za kmetijstvo naj bodo za kmete, ne pa za nevladnike

Predsednici so kmetje predstavili predvsem izzive, povezane z območjem Nature 2000, napadi divjih zveri, spremembami na področju davkov, uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter stanjem voda. Obenem so jo pozvali, naj sredstva, ki so namenjena kmetijstvu, tudi ostanejo kmetijstvu, ne pa da se delijo nevladnim organizacijam, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, se pa napajajo iz tega proračuna, je pojasnil.

Pirc Musar so ob tem zaprosili, da bi postala ambasadorka slovenskega kmetijstva. Na uradu predsednice bodo o tej ponudbi še razmislili, bodo pa jeseni opravili forum o kmetijstvu, na katerem bodo oblikovali iztočnice in jih predlagali vladi. Junija si bo predsednica na terenu ogledala tudi dejansko stanje na kmetijah, je dejal Medved.

"Zadovoljni smo, da smo se odkrito pogovarjali, nismo se o vsem strinjali, bomo pa seveda te pogovore nadaljevali," je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Dialog, poslušanje in upoštevanje argumentov je namreč nujno potrebno, je prepričan.

Slovensko kmetijstvo je okoljsko neobremenjujoče

Predsednica republike je pred dnevi v pogovoru opozorila, da podnebne spremembe zahtevajo prilagoditve, tudi od kmetov.

"Kmetje smo seveda največja žrtev podnebnih sprememb, nismo povzročitelji podnebnih sprememb, smo pa seveda predsednici države razložili, da je slovensko kmetijstvo izredno okoljsko neobremenjujoče," je opozoril Žveglič. Ob tem je dodal, da slovensko kmetijstvo uporablja izredno majhno količino fitofarmacevtskih sredstev.

Predsednici so podarili tudi priložnostno darilo, in sicer kozarec z zemljevidom Slovenije, na katerem je zapisano, da je voda v Sloveniji pitna iz vseh pip.

Kmet bi moral biti na prvem mestu

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je med največjimi izzivi zadružništva poudaril okvire, ki jih odreja strateški načrt in omejujejo kmetovanje na slovenski zemlji. To po njegovih besedah ogroža oziroma omejuje dostopnost slovenskega prebivalca z domačo hrano.

"Mladi pogrešamo to spoštovanje, da je kmet prioriteta države in potem tudi vseh odločevalcev znotraj države," pa je opozorila predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije Anja Mager. Ko bo kmet postavljen na prvo mesto, bodo vse zahteve, za katerimi nevladne kmetijske organizacije še vedno trdo stojijo, rešljive, je prepričana.