Sedež Sove. Foto: BoBo

Minuli teden so mediji objavili navedbe, da naj bi predsednik vlade Marjan Šarec in njegov državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec posredovala pri zaposlitvi Šarčeve znanke na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). (Šarec je trditve zanikal.)

Sova vložila kazensko ovadbo
Sova je prepričana, da je član Knovsa izdal tajni podatek, ki ga je izvedel med nadzorom. Izdani podatek se je nanašal na izvedeni nadzor in na to, da je Sova konkretno uslužbenko dejansko zaposlila. Ob tem je možnost, da bi bil za to kriv kak uslužbenec Sove, zanikala, saj naj bi bili še vsaj dve uri po koncu nadzora vsi brez komunikacijskih naprav. Agencija je zato vložila kazensko ovadbo zoper znane in neznane storilce. Član komisije Žan Mahnič (SDS) se je na to odzval z navajanjem zakona o tajnih podatkih, češ da tajni podatek ni več tajen, če je tako določen zato, da se prikrije kaznivo dejanje ali zloraba pooblastil.

Parlamentarna komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je zato prejšnji torek na Sovi opravila nadzor. Zahtevala je razpisno dokumentacijo in podatke o prijavljenih kandidatih brez imen in priimkov, le s seznamom njihovih kompetenc. Član komisije Matej Tonin je takrat izjavil, da je Sova podatke obljubila v najkrajšem možnem času.

Tonin pridobil pravno mnenje, ki pritrjuje brskanju Knovsa po kadrovanju Sove

Nato si je Sova premislila, saj je sporočila, da teh podatkov DZ-ju ne bo razkrila. Navedla je skrb za tajnost teh podatkov (več v okvirčku levo), pa tudi, da Knovs ni pristojen za nadzor. Te zadeve da lahko preverja le inšpektorat za javni sektor, ki bo to tudi storil "na prejeto pobudo".

Komisija je izrazila nezadovoljstvo nad ravnanjem Sove. Zatrdila je, da je za preverjanje zakonitosti zaposlovanja na Sovi pristojna, in agencijo pozvala, naj "omogoči zakonit nadzor".

Tako je država prišla do konflikta dveh državnih organov. Eden izmed njiju ravna nezakonito. Ali je Knovs prekoračil svoje pristojnosti ali pa Sova ne omogoča parlamentarnega nadzora obveščevalno-varnostne dejavnosti.

Zadeva je pomembna tudi z vidika medsebojnega nadzora različnih vej oblasti. Sodobne demokratične države temeljijo na sistemu zavor in ravnovesij, kjer ena veja gleda pod prste drugi. Če torej Knovs dejansko ne sme pregledovati kadrovskih zadev na Sovi, potem ima to pristojnost inšpektor. Inšpektorat pa je organ ministrstva, kar spada pod vlado, v tem primeru si izvršilna oblast pod prste gleda sama sebi.

Knovs se bo seznanil z zapisnikom nadzora na Sovi

Odziv parlamenta in dela slovenske pravne stroke
Za mnenje smo zaprosili državni zbor kot institucijo in posebej njegovo zakonodajnopravno službo. DZ je podal samo nevsebinski odgovor, da "zakonodajnopravna služba državnega zbora skladno s 1. odstavkom 27. člena poslovnika državnega zbora da mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov".

Odgovor smo poskusili poiskati tudi pri slovenskih pravnikih več pravnih fakultet. Od desetih poizvedb je šest pravnih strokovnjakov zavrnilo podajo mnenja iz različnih razlogov, štirje niso odgovorili.

Edino mnenje je podal Rajko Pirnat, predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.

Pirnat: Knovs praktično nadzira celotno dejavnost

Pravnik Rajko Pirnat. Foto: BoBo

Pirnat meni, da lahko Knovs nadzira tudi kadrovsko področje. "Nadzor te komisije državnega zbora nad obveščevalnimi službami je nekako širši, kot je nadzor nad policijo in drugimi varnostnimi službami. Parlamentarna komisija praktično nadzira celotno dejavnost obveščevalne službe," je povedal za MMC.

Je pa res, da Knovs podatkov ne more dobiti kar tako, ampak mora povedati, kako se zahtevani dokumenti in podatki navezujejo na pristojnosti ter naloge komisije. "Tega pa kar tako, na pamet, ne moremo vedeti, ker s to dokumentacijo ne razpolagamo."

Ampak tisto, kar želim zlasti poudariti, je: zakon ima rešitev za odločitev v tem sporu. In če nadzorovana služba zavrne nadzor, je predvideno, da o tem odloči vlada.

Pirnat

Obstaja sicer še tretja razlaga, na katero se deloma opira tudi Sova. A Pirnat nanjo ne bi stavil. "Mogoča je tudi razlaga, da je ta dokumentacija sploh ne spada v okvir nadzora in da nadzora zato niti ni treba zavrniti. Zdaj, ta razlaga je možna, ampak se mi zaradi širokih pooblastil preiskovalne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami zdi manj verjetna."

"Tu lahko odloči vlada"

Pravnik je spomnil, da zakonodaja ima predviden mehanizem. "V primeru spora je v zakonu predvideno, da odloči vlada. Vlada namreč v primeru, da obveščevalna služba za določen čas zadrži ali pa zavrne nadzor, torej dostop do podatkov, odloči, ali je nadzor upravičen ali ne. Zakon ima torej rešitev, da tretji odloči v takem sporu, in ne vem, zakaj v tem primeru to ni bilo uporabljeno."

Toda v takem primeru bi bil medsebojni nadzor različnih vej oblasti okrnjen, saj bi v sporu med zakonodajno, ki nadzira izvršno, odločila izvršna oblast. "Gre pač za nadzor zakonodajne veje nad izvršilno, ki je z zakonom urejen in spada pač med razmerja delitve oblasti. Mogoče bi bilo bolje, če bi bilo v zakonu zapisano, da odloči sodišče. Ampak takrat je očitno prevladala ta varianta z vlado."


Kaj pa o vsem tem dobesedno piše v zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb?

3. člen

Komisija nadzoruje obveščevalno-varnostne službe vlade in ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: obveščevalna služba).


5. člen

Nadzor obveščevalne službe obsega nadzorovano dejavnost iz 4. točke prejšnjega člena in nadzorovane ukrepe iz 5. točke prejšnjega člena.


Še omenjeni 4. in 5. točka prejšnjega člena:

4. “nadzorovana dejavnost obveščevalne službe“ je z zakonom določeno delovanje te službe, razen ukrepov iz 5. točke tega člena;

5. “nadzorovani ukrepi obveščevalne službe“ so:

a) posebne oblike pridobivanja podatkov, določene v 20. in 23. členu zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji

b) posebne oblike pridobivanja podatkov, določene v 34. členu zakona o obrambi


Navezava na zakon o Sovi:

20. člen

Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov: – spremljanje mednarodnih sistemov zvez; – tajni nakup dokumentov in predmetov; – tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.


23. člen

Agencija lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, izjemoma pridobiva podatke tudi s kontrolo pisem in drugih občil ter z nadzorovanjem in s snemanjem telekomunikacij.


Navezava na zakon o obrambi:

33. člen

(1) Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona in ki jih določi minister, imajo pooblastila, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.

(2) Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo v skladu s tem zakonom pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski pooblastila, kot jih zakon določa za policijo. Delavci varnostno obveščevalne službe ministrstva, ki opravljajo varnostne naloge, ne morejo imeti tudi pooblastil iz prejšnjega odstavka.

(3) Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nalog uporabijo s predpisi dovoljene posebne ukrepe po postopku, pod pogoji ter v obsegu, kot je to z zakonom določeno za policijo.

(4) Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pooblastila, določena s tem zakonom, če predhodno uspešno opravijo usposabljanje po programu, ki ga predpiše minister. Delavec je dolžan vsaka tri leta opraviti preizkus usposobljenosti, ki ga predpiše minister. Delavec, ki preizkusa ne opravi uspešno, izgubi vsa pooblastila za delo v obveščevalno varnostni službi ministrstva in se prerazporedi na delo, ki ustreza njegovi izobrazbi oziroma na drugo dolžnost.

(5) Pooblaščeni delavci, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge, se pri izvrševanju nalog praviloma izkazujejo s službeno izkaznico. Delavci obveščevalno varnostne službe, ki so razporejeni v vojno organizacijo službe, lahko pooblastila, določena s tem zakonom, uporabljajo le, kadar so vpoklicani in kadar opravljajo službo.

(6) Pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe se v zvezi z delom v službi v postopkih pred sodišči in upravnimi organi lahko izkazujejo s službeno izkaznico.

(7) Delavci obveščevalno varnostne službe imajo pravico nositi službeno orožje.

(8) Pri določanju in izvrševanju pooblastil iz tega člena ima minister pristojnosti, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma generalnemu direktorju policije in predstojniku Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.