Pirnat nasprotuje Golobičevi pobudi za spremembo ustave. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Pirnat nasprotuje Golobičevi pobudi za spremembo ustave. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Poslanci, ki sestavljajo vladajočo koalicijo, bodo vedno raje privolili v najslabši mogoči kompromis, kot pa da bi šli na predčasne volitve.

Miro Cerar

Potem ko je maja 2009 opozicijski SDS predlagal spremembe ustave, je januarja letos pobudo za spremembo ustave dala tudi stranka Zares.

Na okrogli mizi, ki jo je pripravila stranka Zares, so Bojan Bugarič, Miro Cerar in Rajko Pirnat razpravljali o ustavni in zakonodajni ureditvi parlamentarnega političnega sistema ter morebitni preureditvi.

V Zaresu želijo odpraviti nekatere blokade, ki po njihovem mnenju ovirajo, onemogočajo ali vsaj znatno zmanjšujejo možnost učinkovitega ter transparentnega izvajanja nalog in pooblastil posameznih vej oblasti.

"Opravilna nesposobnost politike"
Predsednik Zaresa Gregor Golobič je prepričan, da je zdajšnja politika opravilno nesposobna zaradi nedomišljenega političnega sistema in njegovih pomanjkljivosti ter protislovnosti. Po Golobičevem mnenju je zaradi vseh teh dejavnikov slovenska politika v krizi. "Sprememb se je treba lotiti nemudoma, a premišljeno in s čim večjim konsenzom," je pot do ustavnih sprememb opisal Golobič.

"Pomembno je, da že v času priprav na spremembe sodeluje pri tem veliko število strokovnjakov, da bo nadaljnjih sprememb malo. Izhodišče je tako, da se lahko začne dostojna razprava," meni Golobič, ki se mu zdi, da je sprememba ustave lahko prav tako ena izmed strukturnih reform, ki so jih ob prevzemu oblasti napovedovali.

"Političnih točk se ne sme pridobivati s spremembo ustave"
Rajko Pirnat je povedal, da je zelo zadržan do ustavnih sprememb, saj meni, da ni težava v ustavi, ampak v neučinkovitosti institucij, ki ustavna določila izvršujejo. Prav tako meni, da blokade, ki jih v Zaresu vidijo v ustavi, niso posledica slabe ustave, ampak so posledica splošnega nezadovoljstva v državi in krizi moralnih vrednot.

Pirnat je med drugim povedal, da je proti temu, da bi v Sloveniji imeli možnost lažjega razpuščanja parlamenta, saj je prepričan, da je za to že z zdajšnjimi določili dovolj možnosti. "Če je volja in če vlada nikakor ne more več delovati, lahko sama odstopi, če zmore dovolj politične in moralne odgovornosti do volivcev." Pirnatu je pri problematiki razpustitve parlamenta in predčasnih volitev pritrdil tudi Cerar, ki pa je prepričan, da bodo na koncu poslanci vedno raje privolili v najslabši mogoči kompromis, kot pa da bi šli na predčasne volitve.

"Potrebna je višja politična kultura"
"Potrebna je politična kultura, ki bo na višji stopnji, kot je v Sloveniji zdaj," je prepričan Miro Cerar, ki je do sprememb ustave prav tako zadržan in načeloma proti njim. Edino področje, za katerega meni, da bi ga bilo treba popraviti, je referendum. Cerar opozarja na slovensko problematiko referendumskega vprašanja, saj se mu zdi, da so v Sloveniji referendumi namenjeni političnemu obračunavanju med političnimi nasprotniki in zavrnitvam predlagane ali že potrjene zakonodaje. "V Sloveniji bi morali imeti možnost zavrnitvenega referenduma, saj trenutno vse referendumske pobude le nasprotujejo nečemu in nič ne potrjujejo, kot bi dejansko morale."

"Ustavo je treba spreminjati vsebinsko"
Po mnenju Bojana Bugariča, ki sicer ne nasprotuje spremembam ustave, je ustavo treba spreminjati vsebinsko. "Brezvsebinska razprava o ustavnih spremembah je brezpredmetna in brezplodna in tu imam pomisleke pri spremembah, ki nimajo vsebinske osnove," je povedal Bugarič, ki opozarja, da se s spremembami naše ustave lahko zgodi, da dobimo "slovensko Lizbonsko pogodbo - nekaj, kar je sprejemljivo za vse, a je hkrati brez prave in tako rekoč uporabne vsebine".

"Kako delate, če gre vsak predlagani zakon na referendum"
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je problematiko referenduma predstavila s stališča predlagatelja zakonov, ki so potem na referendumih zavrnjeni. Povedala je, da s tako referendumsko ureditvijo, kot jo imamo, ni mogoče delati, saj ima zdajšnja vlada skoraj za vsak pomembnejši zakon napovedan referendum. Rajko Pirnat je na to odgovoril, da je verjetno težava drugje in ne v referendumski zakonodaji. "Treba se je vprašati, kako dejansko delate, če gre skoraj vsak vaš pomembnejši zakon na referendum, še posebej ob dejstvu, da so predlagatelji referendumov različni," Krebsovi odgovarja Pirnat.

Poslanci, ki sestavljajo vladajočo koalicijo, bodo vedno raje privolili v najslabši mogoči kompromis, kot pa da bi šli na predčasne volitve.

Miro Cerar