Predstavitev v predsedniški palači. Foto: Urad predsednika republike
Predstavitev v predsedniški palači. Foto: Urad predsednika republike

Kot so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili z ministrstva za pravosodje, je imel Klemen Podobnik razgovor pred omenjenim odborom pretekli petek, 23. oktobra. Več na ministrstvu niso povedali, saj uradno mnenje odbora na ministrstvu pričakujejo v sredo.

Iz neuradnih, a dobro obveščenih virov pa je Slovenska tiskovna agencija vendarle izvedela, da Podobnik preizkušnje pred omenjenim odborom ni prestal. Sam Podobnik se za zdaj na prošnje za odziv še ni odzval.

Zapletlo se je tudi pri Pavlihi

Slovenija prejela uradno obvestilo o neustreznosti Pavlihe

Neuspeh pred Odborom 255 sicer ni nekaj neobičajnega; glede na statistiko je v svojem prvem poskusu neuspešna kar približno tretjina kandidatov. Podobno je že junija 2019 pred tem odborom spodletelo Marku Pavlihi.

Proces iskanja kandidatov za dve sodniški mesti, ki se je začel že junija 2018, se tako tudi v tem primeru znova vrača na začetek – že drugič. Razpis za eno sodniško mesto je bilo treba – prav tako že drugič – ponoviti, ko konec maja v državnem zboru večine vseh poslancev ni uspel prepričati nobeden izmed kandidatov, ki ju je za eno mesto predlagal predsednik Borut Pahor – ne Jure Vidmar ne Nina Savin Bossière.

Je pa takrat zeleno luč v DZ-ju dobil Podobnik. A za zasedbo sodniškega mesta mora kandidat prestati še preizkušnjo pred omenjenim odborom, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU-ja ocenjuje primernost in strokovnost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU-ja.

Podobnik: Težko ocenim, kaj je šlo narobe

V sredo je novico za Slovensko tiskovno agencijo potrdil sam Podobnik. Izrazil je razočaranje."Tovrstne prijave so vedno nek izziv in kadar je odgovor negativen, je to lahko razumeti tudi kot poraz, ampak tudi v porazu je treba ohraniti dostojanstvo in mnenje odbora absolutno spoštujem."

Zaslišanje pred šestimi člani odbora je potekalo minuli petek. Zaradi pandemije novega koronavirusa tokrat prvič preko videokonference. Sam je imel na voljo najprej deset minut za predstavitev, nato pa je imel 50 minut za odgovore na deset vprašanj. Časovni pritisk je bil kar velik, vprašanja pa so bila široko zastavljena čez številna področja, je opisal Podobnik.

Videokonferenco je že samo po sebi ocenil kot določen hendikep, saj ni bilo direktnega osebnega stika. Pred tem se je sicer intenzivno pripravljal, vendar pa je vseeno naletel na nekaj presenečenj.

"Bil sem neprijetno presenečen z relativno pokroviteljskim odnosom enega od članov odbora. Kar se tiče mojih meril olike, se tako ne obnašam do nikogar v pogovorih, zagotovo pa ne, če gre za vprašanje relativno visokih funkcij in kandidatov držav članic," je opisal.

"Naletel pa sem tudi na odkrito nestrinjanje in nesprejemanje nekih pravnih konceptov, ki odstopajo od osebnih prepričanj članov. To je bilo nekoliko čudno, glede na to, da je sestava odbora res zelo visoka in da gre za vlogo, ki naj presodi, ali nekdo lahko opravlja vlogo sodnika. To se mi zdi nekoliko nesprejemljivo," je dejal.

Pojasnil je, da predvsem "ideje o tem, da bi lahko sodišče s svojimi odločitvami vplivalo na karkoli drugega, kot zgolj na pravo, niso bile dobro sprejete".

Zmotilo ga je tudi, da je člane odbora motilo to, da nima sodniških izkušenj. "Nobena pravila in tudi pogodba o delovanju EU-ja ne določajo kot pogoja za opravljanje funkcije sodnika na Splošnem sodišču EU-ja, da bi nekdo prej moral biti sodnik. Ker le tako lahko dokažete, da imate sodniške izkušnje. To pa dejansko pomeni spremembo pravil," je opozoril.

Na ta način recimo odpadejo vsi "ugledni pravni strokovnjaki", vendar pa bi bilo za to treba pravila tako tudi napisati, je poudaril.

Vendarle so bila tudi ta vprašanja po njegovem mnenju relativno razumljiva, glede na to, da je iz Slovenije prišlo kar nekaj vprašanj na ta odbor v povezavi z državnim pravniškim izpitom. V postopku izbire kandidata v Sloveniji se je namreč odprlo vprašanje, ali je ta pravosodni izpit potreben ali ne, saj ena od kandidatk, ki jo je Sodni svet podprl kot najbolj primerno, tega izpita ni imela.

Po pravilih pogodbe o delovanju EU-ja je za zasedbo sodniškega položaja potrebno izpolnjevati pogoje za zasedbo sodniških mest na višjih sodiščih v državi. Po drugi strani pa je za zasedbo položaja sodnika na mednarodnem sodišču po slovenski zakonodaji treba izpolnjevati pogoje ali za vrhovnega ali ustavnega sodnika, pri čemer pri slednjem pravosodni izpit ni pogoj.

To je izrecno pojasnil tudi Sodni svet, a je del poslancev vseeno za mnenje zaprosil tudi omenjeni odbor 255. Ta je pojasnil, da gre za notranjo zadevo države članice.

A po mnenju Podobnika so tudi ta vprašanja pri članih odbora 255 "morda odprla kakšno nevralgično točko, kakšni kandidati bodo prišli iz države, ki postavlja takšna vprašanja".

Ni pa dobil vprašanj o poznavanju ustroja sodišča, kar je sicer Sodni svet pri izbiri kandidatov v Sloveniji opredelil kot enega pomembnih prednosti. "O tem sploh nismo govorili," je pojasnil Podobnik.

Na razpis, ki ga bo moralo ministrstvo za pravosodje za to sodniško mesto ponoviti zdaj že drugič, se sam ne bo več prijavljal. "Ne, seveda ne. Tovrstne stvari, če se za njih odločiš, je treba vzeti resno, jih izpeljati, če pa je odgovor negativen, je ta zame dokončen," je še pojasnil Podobnik v pogovoru za STA.



Zapletlo se je tudi pri Preku

Miro Prek po zavrnitvi DZ-ja ne odhaja za sodnika na Splošno sodišče EU-ja

Proces izbire kandidatov za oba sodniška položaja na Splošnem sodišču EU-ja je sicer dvigal precej prahu. Na prvem razpisu iz junija 2018 je Sodni svet kot najprimernejša kandidata podprl dosedanjega sodnika na tej veji Sodišča EU-ja Mira Preka in profesorja Marka Pavliho. Oba je v potrditev DZ-ju predlagal tudi Pahor.

A tik pred odločanjem poslancev so na dan prišle obtožbe, da naj bi imel Prek afero s sodelavko in da naj bi jo tudi spolno nadlegoval. Čeprav je obtožbe zanikal, marca lani v DZ-ju ni dobil zadostne podpore. Septembra lani pa mu je nato potekel mandat in Slovenija je zdaj na tej veji Sodišča EU-ja brez svojega sodnika.

Pavliha je sicer dobil podporo poslancev, a potem ni dobil zelene luči pred Odborom 255. Prepričan je, da mu ni uspelo zaradi anonimke, ki ga je očrnila in ki naj bi jo članom odbora poslal nekdo iz Slovenije.

Predsednik države Borut Pahor ima v zadnjem času nekaj nesreče s kandidati, ki jih pošilja v potrditev. Foto: BoBo
Predsednik države Borut Pahor ima v zadnjem času nekaj nesreče s kandidati, ki jih pošilja v potrditev. Foto: BoBo

Razpisa za obe sodniški mesti je bilo nato treba ponoviti. Sodni svet je izmed osmih kandidatov kot najprimernejše kandidate ocenil Podobnika za eno mesto ter Vidmarja in Savin Bossièrjevo za drugo.

Zapletlo se je tudi pri Vidmarju in Savin Bossièrjevi

A zatem so v medijih zakrožile različne obtožbe neizbranih kandidatov o spletkah in pristranskosti pri izbiranju kandidatov v Sodnem svetu, kar je načelo tudi zaupanje političnih strank o strokovni presoji Sodnega sveta. Ta je sicer vse obtožbe na svoj račun zavračal.

Iskanje (novih) kandidatov

A ne Vidmar ne Savin Bossièrjeva zatem konec maja nista dobila zadostne podpore poslancev v DZ-ju. Razpis za eno mesto je bilo treba zato znova ponoviti. Rok se je iztekel sredi junija, na razpis pa se je prijavilo osem kandidatov.

Osem kandidatov za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije

Vzporedno poteka tudi proces iskanja slovenskega kandidata za sodnika na Sodišču EU-ja, drugi veji tega sodišča ob Splošnem sodišču EU-ja. Razpis se je končal sredi avgusta, nanj pa se je prijavilo sedem kandidatov.

O primernosti kandidatov se morata zdaj izreči vlada in Sodni svet. Ta se običajno konkretneje opredeli, kateri od kandidatov oz. kandidatk bi bil najprimernejši za opravljanje sodniškega mesta. Predsednik republike pa se nato po posvetu s poslanskimi skupinami odloči, koga bo predlagal državnemu zboru v izvolitev. DZ kandidata za sodnika izvoli s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.