V sredo je novico za Slovensko tiskovno agencijo potrdil sam Podobnik. Izrazil je razočaranje."Tovrstne prijave so vedno nek izziv in kadar je odgovor negativen, je to lahko razumeti tudi kot poraz, ampak tudi v porazu je treba ohraniti dostojanstvo in mnenje odbora absolutno spoštujem."

Zaslišanje pred šestimi člani odbora je potekalo minuli petek. Zaradi pandemije novega koronavirusa tokrat prvič preko videokonference. Sam je imel na voljo najprej deset minut za predstavitev, nato pa je imel 50 minut za odgovore na deset vprašanj. Časovni pritisk je bil kar velik, vprašanja pa so bila široko zastavljena čez številna področja, je opisal Podobnik.

Videokonferenco je že samo po sebi ocenil kot določen hendikep, saj ni bilo direktnega osebnega stika. Pred tem se je sicer intenzivno pripravljal, vendar pa je vseeno naletel na nekaj presenečenj.

"Bil sem neprijetno presenečen z relativno pokroviteljskim odnosom enega od članov odbora. Kar se tiče mojih meril olike, se tako ne obnašam do nikogar v pogovorih, zagotovo pa ne, če gre za vprašanje relativno visokih funkcij in kandidatov držav članic," je opisal.

"Naletel pa sem tudi na odkrito nestrinjanje in nesprejemanje nekih pravnih konceptov, ki odstopajo od osebnih prepričanj članov. To je bilo nekoliko čudno, glede na to, da je sestava odbora res zelo visoka in da gre za vlogo, ki naj presodi, ali nekdo lahko opravlja vlogo sodnika. To se mi zdi nekoliko nesprejemljivo," je dejal.

Pojasnil je, da predvsem "ideje o tem, da bi lahko sodišče s svojimi odločitvami vplivalo na karkoli drugega, kot zgolj na pravo, niso bile dobro sprejete".

Zmotilo ga je tudi, da je člane odbora motilo to, da nima sodniških izkušenj. "Nobena pravila in tudi pogodba o delovanju EU-ja ne določajo kot pogoja za opravljanje funkcije sodnika na Splošnem sodišču EU-ja, da bi nekdo prej moral biti sodnik. Ker le tako lahko dokažete, da imate sodniške izkušnje. To pa dejansko pomeni spremembo pravil," je opozoril.

Na ta način recimo odpadejo vsi "ugledni pravni strokovnjaki", vendar pa bi bilo za to treba pravila tako tudi napisati, je poudaril.

Vendarle so bila tudi ta vprašanja po njegovem mnenju relativno razumljiva, glede na to, da je iz Slovenije prišlo kar nekaj vprašanj na ta odbor v povezavi z državnim pravniškim izpitom. V postopku izbire kandidata v Sloveniji se je namreč odprlo vprašanje, ali je ta pravosodni izpit potreben ali ne, saj ena od kandidatk, ki jo je Sodni svet podprl kot najbolj primerno, tega izpita ni imela.

Po pravilih pogodbe o delovanju EU-ja je za zasedbo sodniškega položaja potrebno izpolnjevati pogoje za zasedbo sodniških mest na višjih sodiščih v državi. Po drugi strani pa je za zasedbo položaja sodnika na mednarodnem sodišču po slovenski zakonodaji treba izpolnjevati pogoje ali za vrhovnega ali ustavnega sodnika, pri čemer pri slednjem pravosodni izpit ni pogoj.

To je izrecno pojasnil tudi Sodni svet, a je del poslancev vseeno za mnenje zaprosil tudi omenjeni odbor 255. Ta je pojasnil, da gre za notranjo zadevo države članice.

A po mnenju Podobnika so tudi ta vprašanja pri članih odbora 255 "morda odprla kakšno nevralgično točko, kakšni kandidati bodo prišli iz države, ki postavlja takšna vprašanja".

Ni pa dobil vprašanj o poznavanju ustroja sodišča, kar je sicer Sodni svet pri izbiri kandidatov v Sloveniji opredelil kot enega pomembnih prednosti. "O tem sploh nismo govorili," je pojasnil Podobnik.

Na razpis, ki ga bo moralo ministrstvo za pravosodje za to sodniško mesto ponoviti zdaj že drugič, se sam ne bo več prijavljal. "Ne, seveda ne. Tovrstne stvari, če se za njih odločiš, je treba vzeti resno, jih izpeljati, če pa je odgovor negativen, je ta zame dokončen," je še pojasnil Podobnik v pogovoru za STA.