Sobotni Dnevnikov izbor: #NISISAMA: Po razkritju igralke Mie Skrbinac

Mia Skrbinac, 26-letna gledališka in filmska igralka, je po več letih molka za oddajo Tednik razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dve leti spolno nadlegoval znani igralec in profesor igre. "Nasilje je izvajal tako na urah igre, zapakirano seveda v študijski proces kot tudi zunaj prostora predavalnice, na hodnikih, čakal me je pred vrati WC-ja, v internem baru drame, pa še kje," je povedala v pogovoru za Televizijo Slovenija.

Spolno nadlegovanje: tudi slovenska igralka razkrila svojo zgodbo

Po študiju sta celo leto dni delovala v istem gledališču. "K sreči v tem dobrem letu ni prišlo do skupnega projekta. Ne znam si predstavljati, kako bi se počutila in bi reagirala v primeru, da bi do tega prišlo." Njeno javno izpoved so podprli številni igralski kolegi in drugi ustvarjalci s področja kulture. Da obsojajo verbalno, fizično ali katero koli drugo obliko spolnega nadlegovanja, so igralki v podporo med drugim izrazili v Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev, Mestu žensk, Združenju dramskih umetnikov, društvu slovenskih režiserjev in številnih gledališčih.

"Mijina izpoved je pomembna, ker – upam – bo povzročila, mislim, da se to že dogaja, da se bodo uradne prijave takih dejanj jemale resno in da se bodo dejanja spolnega in psihičnega nadlegovanja ne samo obsojala, ampak tudi sankcionirana," meni igralka Tjaša Železnik. "Naša naloga je, da postavljamo ogledalo družbi, da zaščitimo vse sloje družbe in da se ukvarjamo s tematikami, ki so ljudje. Zato se mi zdi, da je dobro, da se je začelo v naših krogih, in pozivam vse, da sledijo temu zgledu," je ob tem opozorila igralka Nina Valič.

Javne izpovedi kot povod za val sprememb

Javna izpoved igralke Mie Skrbinac je prekinila dolgoletni molk mnogo drugih, ki so doživele ali doživljajo spolno nadlegovanje, poudarja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. Na društvo so se v zadnjih letih zatekle številne študentke in študenti, žrtve spolnega nadlegovanja. "Prihajale so z različnih fakultet in tudi njihove izkušnje so bile različno travmatične. To, kar jim je bilo skupno, je to, da v javnosti niso želele govoriti, ker so brale komentarje o nekih drugih vrstah nasilja, pa tudi pod gibanjem #MeToo, in so videle, da na podporo javnosti ne morejo računati," je razmišljanje žrtev povzela predsednica društva Katja Zabukovec Kerin.

Gibanje Nisem hotela: "Spolno nadlegovanje je vseprisotno in se dogaja vsak dan."

Zato so javne izpovedi tako pomembne, dodaja sociologinja Jasna Podreka. "Samo take izpovedi, žal, sprožijo val sprememb oziroma nas vse skupaj v družbi ozavestijo, kako je pomembno urediti določena področja, ki še niso urejena," je pojasnila. Tudi predsednica društva za nenasilno komunikacijo je izpostavila potrebo po sistemskih spremembah, "ker ne gre za individualne probleme in spolno nadlegovanje se nikakor ne dogaja samo v akademskem okolju."

Številni so izrazili tudi pomisleke, zakaj igralka ni izpostavila imena profesorja, pa čeprav je njegovo identiteto, kljub neimenovanju, jasno razgalila. "Žrtve naj se odločajo tako, kot presodijo, da je za njih najbolje, in mi o tem ne presojamo, ker ne vemo, kako je biti na njihovem mestu. V tem primeru se mi zdi, da je šlo za primerno odločitev tudi zato, ker bi se sicer javno mnenje lahko obrnilo proti žrtvi, zaradi tega, ker blati, ne da bi stekli postopki lažno obtožuje in podobno," je ob tem dejala Katja Zabukovec Kerin.

Opozorila o "pometanju pod preprogo"

Mia Skrbinac pisne prijave na Univerzo uradno še ni podala, kot pravi, je ta v teku. Dekan AGRFT-ja Tomaž Gubenšek je večkrat poudaril, da ima akademija ničelno toleranco do kakršnega koli nasilja in zlorab. Zagotovil je, da so že sprožili neformalne postopke za zaščito žrtev. "Treba se bo temeljito pogovoriti, določene ukrepe imam predlagane," je dejal. Ko bo prijava vložena, bodo stekli uradni postopki v skladu s pravilnikom Univerze, dodaja in ob tem napoveduje ostro reakcijo. "Prvenstveno moramo poiskati način, da se te stvari na neki sistemski ravni preprečijo. Mislim, da moramo vsi delati na tem, da se takšne zadeve prijavijo takoj," meni Gubenšek.

Nova zgodba o spolnem nadlegovanju na AGRFT-ju

Po igralkini izpovedi se je oglasila nekdanja študentka na AGRFT-ju – ostati želi anonimna – ki je, kot pravi, pred leti prijavila profesorja zaradi zlorabe položaja, duševnega in telesnega nasilja. "V trenutku, ko se je zadeva dogajala, podpore na univerzi, akademiji nisem prejela nikakršne. Ideja je bila, da se vse pomete pod preprogo in se mene odstrani, torej, da se storilec zaščiti. Policija je prijave beležila, tožilstvo je opustilo pregon, češ da primanjkujejo dokazi," je študentka povedala za Televizijo Slovenija.

Na AGRFT-ju ostro zanikajo, da v tem primeru niso ukrepali. Zapisali so, da je akademija študentko takoj, ko je obtožila profesorja verbalnega konflikta, grožnje in izsiljevanja, zaščitila. Zadevo je prijavila Univerzi, ta je postopek začela in izrekla ukrep zaposlenemu, zadevo pa predala policiji. Na to, da je tožilstvo primer opustilo, akademija ni imela vpliva, so še zapisali. "Na kar opozarjam, je to, da so nujne sistemske spremembe," je ob tem dejala študentka.

AGRFT: V predavalnici bo odslej študent vsaj z dvema pedagogoma, ne le enim

Iskanje rešitev za preohlapne pravilnike

Kot izpostavlja predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič, ima univerza pravilnik, ki je napisan na splošno. "Nima podrobnega protokola, predvsem pa je problem, da ni bilo doslej praktično nobene pravne prakse in tako se ni uspel izoblikovati niti postopek preverjanja dejstev in zaščite žrtev," je opozoril. Tako Kovačič pojasnjuje, da profesorju filozofije Igorju Pribcu zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju šele v habilitacijskem postopku niso podaljšali profesure. Pribac sicer vse očitke zavrača.

V visokošolskem sindikatu univerzo pozivajo, da nadgradi pravilnik in postopke približa žrtvam. "In naj tudi spodbudijo študente in študentke k pogostejšemu prijavljanju, če se dogaja kaj spornega. Prav tako bi bilo dobro, da bi odgovorne osebe univerze in članic aktivno obveščale študentke in študente, kaj sploh je spolno nadlegovanje," je dejal Kovačič. Po zagotovilih rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča je univerza že ustanovila posebno delovno skupino, ki bo pripravila določene ukrepe in se še bolj organizirala pri obravnavi takih primerov.

Tudi na Univerzi na Primorskem bodo po anonimnem pismu študentk in študentov, ki opozarjajo na problematiko spolnega nadlegovanja na tej univerzi, prevetrili pravilnike. Že naslednji teden bo začela delovati posebna delovna skupina.

Predlog redefinicije kaznivega dejanja posilstva

Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja

Da pri prepoznavanju in sankcioniranju spolnega nadlegovanja v akademskem svetu pravno obstaja siva cona, potrjuje pravnik Miha Šepec, ki pa je pretekli teden razburil z oceno predloga redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu "samo da pomeni da". "Če bodo te spremembe sprejete, se bo celotna spolna igra v državi zelo zelo spremenila, predvsem za moške. Lahko se zgodi, da bo nekdo rekel, malo sem bil vinjen prejšnji dan, pa se ne spomnim in po tem konceptu je to že posilstvo," je dejal Šepec.

"Če se bo za njega spremenila igra, ne vem, kakšne spolne prakse ima, za večino nas bo ostalo isto, samo žrtve bodo bistveno bolj zaščitene," na pravnikove pomisleke odgovarja Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Ob tem dodaja: "To seveda ne pomeni, da bodo ženske podpisovale pogodbe, ne pomeni, da boš moral med spolnim odnosom govoriti 'ja' na pet minut." Pobudo Inštituta 8. marec so podprli tudi člani parlamentarnega odbora za izobraževanje, spremembe pozdravljajo na pravosodnem ministrstvu.

Pri sistemskih spremembah je to maraton

"V našem okolju velja kultura molka, vsi se delamo, da nasilja ni, vsi bi radi to spregledali, žrtve pa danes tukaj med nami končno vpijejo: dovolj je," poudarjajo predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Pred tedni je v Srbiji prva zavpila mlada igralka Milena Radulović – spolno jo je zlorabljal učitelj igre Miroslav Aleksić, sledile so številne izpovedi igralk o spolnem nadlegovanju na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori. Gibanje #nisisama mnogi primerjajo z ameriškim gibanjem #MeToo oziroma #jaztudi. Tri leta je, odkar so znane igralke obtožile vplivnega filmskega producenta Harveyja Weinsteina, da jih je spolno zlorabljal. Epilog: Weinstein je bil lani marca obsojen na 23 let zapora.

"Ko se izpostavijo vidne osebnosti, ki imajo neko moč v družbi, kot so znane igralke, ima to drugačno težo, ker doseže večji prostor," ob tem pojasnjuje Jasna Podreka s Filozofske fakultete.

Molk je zdaj prekinjen tudi pri nas in – kot pravi igralka Mia Skrbinac – pri sistemskih spremembah gre za maraton: "Skrajni čas je, da ga začnemo teči. In to skupaj."