Rupel je drugo razpravo članov strateškega sveta za zunanjo politiko, ki je v zadnjem mesecu obravnaval odnose z južno sosedo, opisal kot živahno, a argumentirano. Osnutek vladne resolucije naj bi bil že oblikovan, vlada pa bo po Ruplovih besedah, poleg opredeljenih v beli knjigi, nadaljevala proučevanje vseh vidikov slovensko-hrvaških odnosov.

Na zunanjem ministrstvu je bila glavna tema pogovora predlog resolucije o meji, ki bi jo sprejel državni zbor. To pa bo tudi tema koordinacije parlamentarnih strank, ki bo v petek. Na zadnjem srečanju sveta so se strinjali, da obstaja potreba po poenotenju slovenske politike v odnosih do Hrvaške. Zato želijo, da pride v DZ predlog resolucije, ki bo predtem popolnoma usklajen.

SLS je v parlamentarni postopek resolucijo vložil že lani julija. Podprla sta jo tudi SNS in Marija Pozsonec. SLS-ova resolucija med drugim temelji na predpostavkah, da Piranski zaliv in naselja ob Dragonji pripadajo Sloveniji, da Slovenija pri predlogih za državno mejo ni omejena, opredeljuje hrvaški zgodovinski dolg in se zavzema za pravično mejo v Istri, na morju in v Prekmurju ter zahteva vzpostavitev stanja z dne 25. junija 1991.

SNS Hrvaški odvzel Istro
Slovenska nacionalna stranka je v parlamentarni postopek svojo resolucijo vložila pred nekaj dnevi. Predlog resolucije vsebuje "nesporna zgodovinska dejstva", med drugim, da Istra ni bila nikoli del Hrvaške in da je bila Hrvaška med drugo svetovno vojno zaveznica nacistične koalicije in kot poraženka ni izplačala vojne odškodnine. Resolucija se konča s štirimi ugotovitvami o celovitosti in nedeljivosti slovenskega ozemlja, v katerih piše, da je celotna Istra del slovenskega ozemlja, slovensko ozemlje pa zajema tudi območje Štrigove, občino Radatoviči in širše žubmerško območje ter Jadransko morje do Reke.

V SNS-u bodo po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča vztrajali pri svoji resoluciji, če ta ne bo dobila podpore, pa bodo razmislili o referendumu o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. V pripravi pa je tudi vladni predlog resolucije.