Pred natanko 28 leti je Slovenija razglasila samostojnost, državna proslava na Trgu republike pa je potekala dan kasneje. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Pahor: "Mi smo dejavnik. Zato, ker imamo svojo državo."

Na Trgu republike v Ljubljani je dan po tem, ko je slovenska skupščina pred natanko 28 leti 25. 6. 1991 razglasila samostojnost Slovenije, na slavnostni državni proslavi predsednik Milan Kučan izrekel zgodovinske besede: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan". Kako so ta velik zgodovinski dogodek videli v slovenskem zamejstvu? Je nov dan prinesel uresničitev sanj?

"Za nas koroške Slovence, pa tudi Slovence doma in po svetu, je bil to izredno lep trenutek, hrepenenje po samostojni državi, po lastnem odločanju na lastnem domu, to je stara zadeva, Karantanija nam vsem ostaja v spominu," je v pogovoru za MMC dejal nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle, ki je bil v času osamosvajanja slovenski veleposlanik na Dunaju. Po njegovih besedah so bili na Koroškem izjemno presenečeni, da je v tako kratkem času uspelo priti od ideje o samostojni državi do ustanovitve čisto zares suverene in neodvisne Slovenije. "Vprašanje, kako se bo vse to odvilo, je bilo ključnega pomena, upali smo, da bo vse skupaj potekalo čim mirneje".

Na Trgu republike v Ljubljani so ob razglasitvi neodvisnosti prvič razvili novo slovensko zastavo. Foto: BoBo

"Osamosvojitev Slovenije je bila za Porabske Slovence izredno pomembna, sam sem bil med srečneži, ki so se lahko udeležili osrednje proslave v Ljubljani, kjer smo skupaj s tisočimi ljudmi proslavili ta zgodovinski dogodek, dobili smo svojo matično državo in s tem boljše pogoje za naprej," je za MMC pred dnevom državnosti povedal dolgoletni predsednik (29 let) in zdaj podpredsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Za Slovence na Madžarskem je bila osamosvojitev Slovenije ključna, saj so šele potem dobili enak status, kot sta ga že prej uživali manjšini na avstrijskem Koroškem in v Italiji. "Začeli smo dobivati ne le moralno, ampak tudi finančno pomoč iz matične domovine Slovenije".

"S ponosom smo opazovali prizadevanja Slovenije v konfliktu z Beogradom, kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem sem nemudoma napisal nekaj pisem in jih poslal v madžarski parlament in predsedniku države ter jih prosil, naj obsodijo agresijo na Slovenijo in jo čim prej priznajo kot samostojno državo," je nadaljeval Hirnök in dodal, da na Madžarskem niso upoštevali njegovega poziva, saj so počakali na večje države in Evropsko unijo (EU). Madžarska je Slovenijo tako priznala 15. januarja 1992. Po vrnitvi iz Ljubljane je Hirnök nemudoma odšel v Mursko Soboto in vprašal, kaj potrebujejo. "Nakupili smo zdravila in organizirali krvodajalsko akcijo, saj nismo vedeli, kdaj bo konec te na srečo kratke vojne, kot majhna zamejska skupnost smo naredili, kar smo lahko," se je spominjal.

"Dogodek, ki se ga najbolj spominjam, se je zgodil nekaj dni po 25. 6., poklical me je predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, takrat sem bil svetnik v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine, in predlagal, da bi delegacija odpotovala v Slovenijo, s pomočjo ministra Bavčarja nam je uspelo, šli smo čez mejni prehod v Novi Gorici, na Fernetičih sta bili še jugoslovanska armada in policija, morali smo čakati, ker so letala JLA preletavala Nanos. Prisotni so bili trije predsedniki deželnih vlad in parlamentov, deset temnomodrih avtomobilov, lahko si predstavljate, kakšna tarča je to bila na popolnoma prazni avtocesti," je za MMC spomine obujal zamejski Slovenec, politik in dolgoletni urednik Primorskih novic Bojan Brezigar. V Ljubljano so srečno prispeli, sprejel pa jih je takratni premier Lojze Peterle. Ob slovesni razglasitvi samostojnosti na Trgu republike je bil Brezigar prisoten, saj je bil po naključju ravno tedaj v Ljubljani Svetovni slovenski kongres, na katerem je bil izvoljen za prvega predsednika.

Karel Smolle je dejal, da je v času osamosvajanja deloval kot nekakšen "palestinski ambasador" na Dunaju. Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar

"Priznanje Slovenije s strani Italije ni bilo nikoli vprašljivo, le počakati je bilo treba, ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Diplomat Marko Kosin, ki je bil pozneje prvi veleposlanik Slovenije v Italiji, mi je dejal, da bodo malo zavlačevali, malo godrnjali, nato bodo priznali," je dejal Brezigar. Italija je Slovenijo nato res priznala 17. januarja 1992 natanko dva dni za EU-jem. "Italijanska diplomacija je res mojstrska, kar se tiče teh zadev. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je Italija dobila vse vojne, nekatere tudi 20 let po koncu, ker je diplomacija vedno znala potegniti daljši konec," je pristavil.

Pompeo čestital Sloveniji
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v imenu ameriške vlade iskreno čestital Slovencem za dan državnosti. "Vaša država je zadnjih 28 let trdo delala pri spodbujanju cvetoče ekonomije in živahne demokracije. Zelo cenimo trdno zavezo Slovenije transatlantskim vrednotam in mednarodni varnosti," je sporočil Pompeo in dodal, da tesno sodelovanje v zvezi Nato ter trgovinsko in investicijsko partnerstvo utrjujeta dvostranske odnose med državama. ZDA prav tako pozdravljajo vodilno vlogo Slovenije z gostovanjem nedavnega vrha Pobude treh morij. Dan državnosti bodo v sredo proslavili tudi v New Yorku na sedežu Združenih narodov (ZN) na sprejemu, ki ga organizira slovenska misija pri ZN-u pod vodstvom veleposlanice Darje Bavdaž Kuret.

"Kot palestinski ambasador na Dunaju"

V Italiji se ne poskuša krčiti pravic manjšine, nasprotno zadnjih 15 let se je stanje zelo izboljšalo, tudi glede financiranja slovenskih inštitucij, poleg tega obstaja na Tržaškem in Goriškem pozitiven odnos do Slovenije, veliko Italijanov se uči slovenščine, nekateri se tudi selijo čez mejo, ker je tam morda lepše in življenje cenejše.

Bojan Brezigar o lepšem in cenejšem življenju

Smolle je bil prvi ambasador Slovenije na Dunaju, delati je začel novembra leta 1990. Bil je, kot pravi, "nekakšen palestinski ambasador", saj je predstavljal državo, ki uradno ne obstaja. "Kot poslanec sem odložil mandat, da sem lahko konkretno neposredno sovplival, bil sem dober informator tako za Slovenijo, za gospoda Rupla (zunanji minister Dimitrij Rupel, op. a.), gospoda Peterleta (premier Lojze Peterle, op.a.), saj sem imel prek ministra Mocka (avstrijski zunanji minister Alois Mock, op. a.) neposreden stik z zunanjim svetom, ki sem ga lahko informiral o dogajanju, saj so bile 'fake news' (lažne novice, op. a.) na dnevnem redu že tedaj," se je Smolle spominjal, kako je zapustil funkcijo poslanca v dunajskem parlamentu, da je lahko prevzel vlogo slovenskega ambasadorja in v svet pošiljal avtentične informacije o dogajanju v Jugoslaviji. Vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki so odvrgli puške in prebežali v Avstrijo, so avstrijskim organom povedali, da so bili poslani na mejo, ker se Nato pripravlja na napad Jugoslavije iz Avstrije, je Smolle navedel primer t. i. lažnih novic.

Jože Hirnök je poudaril, da je šele samostojna Slovenija porabskim Slovencem prinesla enak status, kot sta ga imeli manjšini v Avstriji in Italiji. Foto: Radio Slovenija/Silva Eöry

"Ključnega pomena je bilo, da se je za avtentične informacije iz Slovenije začelo zanimati tudi ameriško veleposlaništvo na Dunaju, upam si trditi, da so Američani dobivali iz Beograda ene vesti, iz Ljubljane od mene pa čisto druge informacije," je še povedal Smolle in dodal, da jim je uspelo Američane prepričati, da naj na osamosvojitev Slovenije gledajo pragmatično. "Ali je mogoče veliko ljudi spraviti ven iz začenjajoče se vojne? Slovenija jo je tako, po domače rečeno, odnesla zelo poceni, čeprav obžalujemo vse nepotrebne žrtve v vojni, a glavni konflikt se je na žalost potem odigraval bolj južno," je pristavil.

Slovenija kot zgled

"Sloveniji in vsem njenim prebivalcem je treba čestitati, da zdaj živijo v mirni državi, ki ima sicer svoje probleme, kot vse države, a se dobro razvija, boljše kot kakšna Madžarska, ki potrebuje avtoritarnega šefa Orbana, da drži Madžare na liniji," je poudaril Smolle. Je pa po njegovem mnenju velika težava Slovenije, da prehitro menja vlade, politične stranke in politike. "To je škoda, političnega kadra primanjkuje, t. i. politični razred šele nastaja, zato pa imate takšne prelome, lahko rečemo zlome, pri strankah," je dodal.

"Avstrijci drugim državam velikokrat povedo, poglejte Slovenijo, kako je izstopila iz prejšnjih časov in kako se zdaj razvija. Slovenija je bila dober zgled, predvsem vlade Peterleta in Drnovška so razumele, da Slovenija ni sama sebi namen, ampak da mora delovati tudi navzven," je opozoril Smolle.

Pričakovanja manjšine so bila velika in danes niso izpolnjena, je bil jedrnat Bojan Brezigar. Foto: BoBo

So pričakovanja in upi manjšine danes izpolnjeni?

"Upi so bili veliki, lahko rečem, da smo v zadnjih skoraj 30 letih dosegli veliko predvsem s pomočjo Slovenije, tu mislim na področje jezika in kulture, krepitve narodne zavesti," je odgovoril Hirnök, ki je prepričan, da so upi madžarskih Slovencev ob nastajanju matične države v precejšni meri izpolnjeni. "Določeni problemi zmeraj ostajajo, žal moramo priznati, da smo ena najmanjših manjšin na Madžarskem, vsega nekaj tisoč, a kljub temu, da se bojujemo za ohranjanje jezika, asimilacija naredi svoje," je sklenil.

Po Smolletovih besedah je razumljivo, da se je slovenska država večinoma ukvarjala sama s sabo in gledala "na lasten popek". Zato je odprtih vprašanj še vedno cel kup, manjka denarja za slovenske dvojezične vrtce, nerešeno je vprašanje časopisa, denarja manjka tudi za glasbeno šolo. Zakaj nihče ne razvije dolgoročne strategije, se je vprašal. "Včasih se prav čudim, kako nepripravljeni so funkcionarji, imam občutek, da se mesto ministra za Slovence po svetu strankarsko kadrira, prav vidi se, da so to pogosto ljudje, ki se niso nikoli ukvarjali s to problematiko," je opozoril na slovensko pregovorno strankarsko kadrovsko kupčkanje, ki na odgovorna ministrska mesta nastavlja ljudi, ki "nimajo pojma".

Kaj bomo slavili? Če že, mora tam povedati, da ne moremo slaviti nazadovanja slovenskega jezika na Koroškem z ene tretjine prebivalstva na 6 ali 7 odstotkov. Jih bo vprašal, kje pa so zdaj vsi ti Slovenci? Tipičen način, kako se nekaj naredi samo zato, da bodo vsi rekli, poglej te Slovence, kako niso agresivni, to so luštni ljudje. Slovenska suverenost je dolžnost in odgovornost, slavljenje tega 100 let starega dogodka pa je norost.

Karel Smolle o Pahorjevi ideji skupnega slavja 100-letnice koroškega plebiscita

"Zelo kratek bom, pričakovanja so bila velika in danes niso izpolnjena," pa je bil jedrnat Brezigar in dodal, da bi si na italijanski strani meje predvsem želeli, da bi matična država Slovenija postala bolj ugledna z uglednimi državniki. "Prvi povojni italijanski premier Alcide de Gasperi je nekoč dejal, da je razlika med politikom in državnikom v tem, da državnik dela za prihodnje generacije, politik pa samo za prihodnje volitve, Slovenija ima ogromno politikov, državnikov pa v sedanji oblastni strukturi manjka," je ponazoril. V preteklosti je sicer po njegovih besedah Slovenija nekaj državnikov imela, in sicer Milana Kučana, Jožeta Pučnika, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška.

"Razočaranje je prišlo, ker smo Slovenijo videli kot eno mlado, uspešno in učinkovito demokratično državo, kjer ne bo afer, kjer bo poštenost velika vrednota, kjer se bodo spoštovale institucije kot so predsednik republike, vlade, spoštovala se bosta ustavno sodišče in parlament, a vsega tega ni," je naštel Brezigar.

Slovesna razglasitev samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani (od leve proti desni Dimitrij Rupel, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Ivan Oman). Foto: BoBo

Ali zamejska slovenska identiteta izginja?

"Leta 2004 smo vstopili v Evropsko unijo (EU), vse se je odprlo, čuti se globalizacija, zdaj prevladuje angleški jezik po vsem svetu in tudi pri nas, sama asimilacija pa je čisto naraven proces. Slovenci na Madžarskem imajo ugled, ne le v Porabju, ampak tudi širše v celi državi," je odgovoril Hirnök. Problem je tudi, da se mladi Porabci odselijo s trebuhom za kruhom bodisi v Avstrijo, Budimpešto in druga večja mesta in nikoli več ne vrnejo. "Več bi morali narediti, da jih zadržimo doma," je dodal. Prav zdaj je po njegovih besedah pred madžarsko vlado razvojni program za slovensko Porabje, ki zajema vse od infrastrukture naprej. Kako se bodo odločili, še ni jasno.

Ko se med prebivalci poraja neka misel, strah, posebna potreba po varnosti, mora država takoj reagirati, a ne površno v smislu, postavimo en plot, pa nikogar ne bo, ali pa zgolj povedat, da bomo zaprli vsakega, ki bo nepravilno pokukal v Slovenijo, odnos do tujega se mora spremeniti, s tujci je treba odločno ravnati, jim povedati, takšni so zakoni, tako tukaj živimo, takšne so naše vrednote, slovenska ustava je takšna, šeriatskega prava tukaj ne bo, a na drugi strani jih moramo spoštovati v njihovi drugačnosti, spraviti jih je treba na pot izobrazbe in integracije, da bodo koristni in veseli člani te družbe.

Karel Smolle o odnosu do tujcev

Madžarska manjšina v Sloveniji dobi avtomatično enega poslanca, zakaj je status madžarske manjšine v Sloveniji boljši kot nasprotno? "Vedno je bil boljši, že v času Jugoslavije, a moram povedati, da se stvari premikajo na bolje, v zadnjih letih od madžarske države dobivamo več finančne pomoči, dobili smo tudi zagovornico slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, to nam veliko pomeni, razlika je le v tem, da ta poslanka nima volilne pravice, ampak vodi komisijo za manjšine," je odgovoril in dodal, da se glas slovenske manjšine v Budimpešti z njeno pomočjo vedno sliši.

Smolle pritrjuje, da je po eni strani res, da kulturna identiteta koroških Slovencev izginja, po drugi strani pa so člani manjšine dosegli v avstrijski družbi velik ugled. "Več slovenskih akademikov je na Dunaju kot na Koroškem," je dejal. Problem je predvsem to, da Slovenija ne pomaga omogočiti dvojezičnega vrtca za vsakega otroka, katerega starši bi si to želeli. Sredstva in strokovno pomoč bi morali zagotoviti tudi na kulturnem področju in podpreti vse skupine, ki se želijo udejstvovati v slovenskem jeziku. Zadnji korak po njegovem pa je poenotenje vseh treh organizacij koroških Slovencev.

Do določene mere se asimilacija v večinsko prebivalstvo gotovo dogaja, to je značilno za vse manjšine, pa je odvrnil Brezigar in kot najpomembnejše pri ohranjanju kulturne identitete izpostavil slovenske šole. "Ogromno otrok iz mešanih zakonov, celo otroci iz italijanskih družin obiskuje slovenske šole, če je oče Slovenec in mati Italijanka ali obratno, kaj si potem ti?" se je vprašal in naštel, da imajo Slovenci v Italiji svoj časopis, televizijske oddaje, svoj radio, profesionalno gledališče, ogromno kulturnih društev in pevskih zborov ter izdajo okoli 100 knjig na leto. "Sovraštva, ki je nekoč obstajalo danes, ni več, obstajajo zgolj ostanki skrajne desnice," je dodal Brezigar.

25. 6. 1991 je slovenska skupščina sprejela ustavni akt o osamosvojitvi Republike Slovenije, 26. 6. je bila večerna slavnostna razglasitev, 27. 6. pa se je že začela 10-dnevna vojna za Slovenijo. Foto: BoBo

"Pahorjeva neumnost"

Ideja predsednika Boruta Pahorja, da bi 100. obletnico koroškega plebiscita leta 1920, ko je Koroška izbrala Avstrijo, proslavili skupaj, je po Smolletovih besedah velika neumnost. "Kaj bomo slavili? Če že, mora tam povedati, da ne moremo slaviti nazadovanja slovenskega jezika na Koroškem z ene tretjine prebivalstva na 6 ali 7 odstotkov. Jih bo vprašal, kje pa so zdaj vsi ti Slovenci? Tipičen način, kako se nekaj naredi samo zato, da bodo vsi rekli, poglej te Slovence, kako niso agresivni, to so luštni ljudje. Slovenska suverenost je dolžnost in odgovornost, slavljenje tega 100 let starega dogodka pa je norost," je opozoril.

Nič počečkanega ali kaj podobnega ni bilo zadnje čase, na eno tablo so sicer malo streljali, kakšen norec med lovci, ker ni gamsa zadel, pa je raje malo streljal na table, a to je osamljen primer.

Smollle o dvojezičnih napisih

Dvojezične table in manjšinske pravice

Po Hirnökovih besedah v slovenskem Porabju, gre za okolico Monoštra in na jug vse do slovenske meje, ni z dvojezičnimi napisi na krajevnih znakih in javnih uradih nobenih težav, saj jih brez težav postavijo povsod. "Postavili smo tudi table, ki turiste opozorijo, da so v slovenskem Porabju, da sploh opazijo, da je naša pokrajina nekaj posebnega," je povedal. Tudi od Orbanove vlade manjšina ne čuti prav nobenih pritiskov, da bi kdo želel okrniti njene pravice, je še dodal.

"V Italiji se ne poskušajo krčiti pravice manjšine, nasprotno zadnjih 15 let se je stanje zelo izboljšalo, tudi glede financiranja slovenskih institucij, poleg tega obstaja na Tržaškem in Goriškem pozitiven odnos do Slovenije, veliko Italijanov se uči slovenščine, nekateri se tudi selijo čez mejo, ker je tam morda lepše in življenje cenejše," pa je dejal Brezigar. Glede dvojezičnih napisov težav Brezigar ne vidi. "V zadnjih desetih letih je bilo postavljeno ogromno dvojezičnih tabel, vedno se postavi tudi kakšna nova, tistega mazanja in podiranja slovenskih napisov, razen kakšnega ekscesa, ni več," je sklenil.

Na Trgu republike ni manjkala narodna noša. Foto: BoBo

"Politika, ki jo vodita Liga in Gibanje petih zvezd, ne vpliva na odnose z manjšinami, ko Salvini (italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini, op. a.) govori najprej Italijani, to pomeni italijanski državljani, kar pomeni, da to za manjšine ne predstavlja nobenih težav," je pojasnil Brezigar.

Kako je s poskusi krčenja pravic manjšine na Koroškem, je duh nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja še živ? "S temi starokopitnimi idejami o čisti nacionalni državi intelektualno ne preživiš več, je pa ta Haiderjev duh med ljudmi še pričujoč, a hvala Bogu, pod narekovaji rečeno, morajo zdaj to trpeti begunci, gnojnica, ki so jo prej zlivali na Slovence, zdaj pada na njih," je odgovoril Smolle in dodal, da dvojezične table nikogar več ne motijo. "Nič počečkanega ali kaj podobnega ni bilo zadnje čase, na eno tablo so sicer malo streljali, kakšen norec med lovci, ker ni gamsa zadel, pa je raje malo streljal na table, a to je osamljen primer," je sklenil. A to, da table nikogar več ne motijo, ne spremeni dejstva, da še vedno ni postavljenih od 300 do 400 dvojezičnih krajevnih tabel.

Avstrijska državna pogodba: "Slovenski politiki za zdaj še niso zmogli te korajže"

Prvi korak bi bil, da se Slovenija končno opogumi in ratificira Avstrijsko državno pogodbo (ADP) iz leta 1955, ki slovenski manjšini zagotavlja kopico do danes neuresničenih pravic, na kar sta dolga leta opozarjala pravnika Ivan Kristan in France Bučar. "Samo en papir je treba poslati v Moskvo," je namignil Smolle.

Slovensko javnost razburil zemljevid velike Madžarske

Kabinet madžarskega premierja Viktorja Orbana je sicer ob madžarskem prazniku nedavno objavil zemljevid velike Madžarske, kakršna je bila v okviru avstro-ogrske monarhije, kar je slovensko javnost močno razburilo. Takšna objava kabineta premierja se lahko razume tudi kot ozemeljska težnja sosednje države. "Po trianonski pogodbi (4. junij 1920, op. a.) je Madžarska zgubila dve tretjini svojega ozemlja, to je za Madžare boleča točka, obstajajo stranke in politiki, ki sanjajo o veliki Madžarski, a iz tega ne bo nič, vse te države so zdaj del skupnega EU-ja," je pojasnil Hirnök in dodal, da so tudi pri preprostih ljudeh "sanje o veliki Madžarski še precej žive".

Osamosvojitev Slovenije je bila za Porabske Slovence izredno pomembna, sam sem bil med srečneži, ki so se lahko udeležili osrednje proslave v Ljubljani, kjer smo skupaj s tisočimi ljudmi proslavili ta zgodovinski dogodek, dobili smo svojo matično državo in s tem boljše pogoje za naprej.

Jože Hirnök o boljših pogojih

Iredentistični zemljevid velike Italije

Pred kratkim je tržaški občinski svetnik ob italijanskem prazniku objavil iredentistični zemljevid, kjer sta Istra in Dalmacija italijanski. "To je folklora, seveda, treba je zavzeti odločno politično stališče, da je to nedopustno, vsebinsko pa to ne temelji na neki izraženi politični volji, ki bi prihajala iz Trsta v Rim in nazaj," je pojasnil Brezigar in dodal, da je velika "sreča", ki jo ima manjšina, to, da v Trstu in Gorici nasprotovanje slovenski manjšini nikomur več ne prinaša glasov na volitvah.

Kam hiti EU in z njim Slovenija?

"EU kot institucijo moramo spremeniti, absolutni konsenz ni demokracija, ker zdaj se nam dogaja, da se države odločijo, da bi sprejele odločitev, potem pa to ena sama država lahko zminira, zame to ni demokratično," je prepričan Hirnök.

Slovenija mora po Smolletovih besedah postati resna država, ki vzdržuje med vlado in narodom tesen in neposreden stik. "Ko se med prebivalci poraja neka misel, strah, posebna potreba po varnosti, mora država takoj reagirati, a ne površno v smislu, postavimo en plot, pa nikogar ne bo, ali pa zgolj povedati, da bomo zaprli vsakega, ki bo nepravilno pokukal v Slovenijo, odnos do tujega se mora spremeniti, s tujci je treba odločno ravnati, jim povedati, takšni so zakoni, tako tukaj živimo, takšne so naše vrednote, slovenska ustava je takšna, šeriatskega prava tukaj ne bo, a na drugi strani jih moramo spoštovati v njihovi drugačnosti, spraviti jih je treba na pot izobrazbe in integracije, da bodo koristni in veseli člani te družbe," je izpostavil Smolle.

"Poslavlja se zadnja generacija, ki ima vsaj še malo občutka za vojno in begunce, nihče v mlajših generacijah strahot vojne ni več doživel, in lahko si privoščijo izlete v sanjarijo Italija first (prva, op. a.), pa Amerika first, Avstrija first in Slovenija first, tudi Nemci so peli Deutschland über alles (Nemčija nad vsemi, op. a.), kje smo pa potem ostali?" je pogovor sklenil Smolle.

Slovesnost ob razglasitvi samostojne Republike Slovenijeprek