Notranji minister Boštjan Poklukar je notranje ministre članic seznanil s številkami v Sloveniji. Foto: BoBo

Tudi sicer po neuradnih informacijah v razpravi notranjih ministrov članic Evropske unije o malteškem dogovoru ni bilo zaznati pretiranega navdušenja nad rešitvijo Malte, Italije, Francije in Nemčije.

Slovenski minister je kolegom na kratko predstavil razmere v Sloveniji: številke se povečujejo, zaznali so že okoli 12.000 nezakonitih prehodov meje, pri čemer večino prebežnikov policija vrača na Hrvaško, in približno 3.000 prošenj za mednarodno zaščito.

Pri tem sicer navaja, da Slovenija razmere na zunanji schengenski meji obvladuje z različnimi ukrepi in da ni razloga za skrb, je pa zaradi teh razmer zadržana do malteškega dogovora.

Slovenija ima svojo zahodnobalkansko migracijsko pot. Dokler je ta pot dejavna in dokler se spoprijema s tako velikimi številkami, so zmogljivosti na voljo za prosilce za azil na hrvaško-slovenski meji, je pojasnil Poklukar.

O siceršnji podpori malteškemu dogovoru med članicami Unije je slovenski minister dejal le, da nima podatka o tem, katera država podpira začasni mehanizem. Dodal je še, da so bile zadržane tudi nekatere druge države.

Protest proti podaljševanju nadzora na meji z Avstrijo

Poklukar je v Luksemburgu znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah popolnoma nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.

Poklukar je povedal, da ga je avstrijski kolega Wolfgang Peschorn ob robu zasedanja obvestil, da Avstrija znova podaljšuje nadzor na notranji meji. Novembra je tako predvideno še šestmesečno podaljšanje.

Ob tem je slovenski minister pojasnil, da je protestiral, da je ukrep nesorazmeren in nepotreben ter povzroča veliko gospodarsko škodo: "Treba je na glas povedati, da Slovenija protestira proti tej odločitvi."

Spomnil je, da je Slovenija predlagala mešane patrulje, ki jih že izvaja na meji z Italijo in Hrvaško. Uradnega stališča Avstrije glede te pobude še ni, je povedal Poklukar in poudaril, da je to dobra oblika meddržavnega policijskega sodelovanja, ki se izvaja tudi v drugih državah EU-ja.

Mešane patrulje bi bile boljše od notranjega nadzora, tudi za gibanje ljudi, saj tudi Avstrijci čakajo na mejnem prehodu Karavanke in Šentilj na avstrijski strani, prav tako čaka tovor, je še pojasnil Poklukar ob robu zasedanja notranjih ministrov EU-ja v Luksemburgu.

Brez navdušenja nad solidarnostnim mehanizmom

Dosežen dogovor o mehanizmu za porazdelitev prebežnikov

Nemčija, Francija, Italija in Malta so septembra na Malti ob navzočnosti finskega predsedstva po več mesecih pogajanj dosegle dogovor o začasnem solidarnostnem mehanizmu, ki naj bi zagotovil dostojanstveno izkrcanje prebežnikov, rešenih v Sredozemlju.

Pilotni projekt, ki naj bi trajal najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja, predvideva premestitev prosilcev za azil v štirih tednih. Upravičenost za azil naj bi se preverjala po njihovi premestitvi. Pri izkrcanju naj bi opravili zgolj preverjanje "na prvi pogled" (prima facie).

Četverica poskuša zbrati čim več podpore med preostalimi članicami, pri čemer se po neuradnih informacijah pričakuje zlasti finančna sredstva ter tehnično in operativno pomoč.

Začasni dogovor je pomemben kot most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici, saj višegrajska četverica obveznim kvotam odločno nasprotuje.

Pomemben je tudi za vrnitev k normalnemu delovanju schengena, torej odpravi nadzora na notranjih mejah. Poklukar je sicer glede povezovanja rešitve za obravnavo prebežnikov s schengenom dejal le, da se o schengenu na zasedanju niso pogovarjali.

Najdejavnejša vzhodnosredozemska pot

Notranji ministri so se seznanili tudi z razmerami na drugih migracijskih poteh. Ciper, Bolgarija in Grčija so predstavili svojo pobudo o vzhodnosredozemski poti, ki je tudi najdejavnejša.
Tudi zato je treba po Poklukarjevih besedah na ravni EU-ja vsa prizadevanja usmeriti v stabilizacijo razmer v Turčiji. Migracijski dogovor EU-ja in Turčije je treba ohranjati in izvajati, je poudaril slovenski minister.