Predsednik Slovenije Borut Pahor in njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen sta se na Dunaju zavzela za nadgradnjo dobrih odnosov med državama. Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA

Ob dvostranskih odnosih, vključno s položajem slovenske manjšine v Avstriji in nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, ter sodelovanju med državama na več področjih sta Pahor in Van der Bellen govorila tudi o evropskih temah, predvsem o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, in o podnebnih temah.

Govorila sta tudi o avstrijskem nadzoru meje s Slovenijo in o jedrski energiji oziroma gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, za kar po besedah Pahorja ne bo odgovora brez slovenskega referenduma.

Oba predsednika tudi podpirata idejo o skupnem zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto, vendar konkretne oblike še niso znane.

Slovenski predsednik je poudaril, da njegov današnji uradni obisk na Dunaju spada v okvir prizadevanj, da ima Slovenija z vsemi sosednjimi državami dobre sosedske in odlične odnose.

Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica. Avstrijci so na drugem mestu po številu prihodov turistov in prenočitev v Sloveniji. Prav tako slovenska severna soseda ostaja najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo. Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA

Hvale na račun avstrijskega vodstva

Slovenski predsednik Borut Pahor je predtem v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da v Van der Bellnu vidi prijatelja, trenutna politična kriza v Avstriji in tudi začasna vlada, ki naj bi državo vodila do predčasnih volitev jeseni, pa po njegovem mnenju ne bi smela predstavljati izgubljenega časa za sodelovanje med Dunajem in Ljubljano.

"To se ne sme zgoditi. Mislim, da evropske države nimajo časa na razpolago," je dejal. Prav tako je kot prepričan demokrat mnenja, da se bo razvejan dialog med Avstrijo in Slovenijo nadaljeval tudi v času prehodne vlade na Dunaju.

Pohvalil je tudi nove avstrijsko kanclerko Brigitto Bierlein, s katero se je že pred dvema mesecema srečal v Ljubljani, ko je bila še predsednica avstrijskega ustavnega sodišča. Dejal je, da sta imela odličen pogovor, kar da je nedvomno dobro izhodišče za naše pogovore.

Z Van der Bellnom delita "številna mnenja, od prihodnosti Evrope do pomena podnebnih politik in vprašanja mirnega reševanja sporov". "Z Alexandrom sva se tu našla," je dejal glede prizadevanj proti podnebnim spremembam. Napovedal je, da želi v Sloveniji organizirati podnebno konferenco, na kateri bi govorili o krepitvi uporabe alternativnih energetskih virov.

Jedrska energija je zanimiva

Pahor je dejal, da si ne zna predstavljati odpovedi uporabe jedrske energije. Jedrska elektrarna v Krškem zagotavlja tretjino električne energije v Sloveniji.

"Zato bi me skrbelo, če bi se Slovenci na referendumu izrekli proti jedrski energiji," je dejal in dodal, da je jedrska tehnologija v zadnjih letih močno napredovala in postala še varnejša. "Zato mi je tudi precej atraktivna," je dejal in podprl gradnjo drugega reaktorskega bloka v Krškem.

Izrazil je tudi razumevanje do drugih vprašanj, kjer se Slovenija in Avstrija razhajata, kot je na primer izvajanje sistematičnega nadzora na mejah. "Žal je to tako, dokler Unija ne bo ustrezno zavarovala svojih zunanjih meja pred nezakonitimi migracijami," je dejal in pojasnil, da je razočaran, da Bruslju na tej točki ni uspelo najti rešitve. "Upam, da bo nova komisija to vprašanje relativno hitro zaprla," je dodal ter opozoril, da je od tega odvisna ne le enotnost EU-ja, ampak tudi njeno nadaljnje poglabljanje.

Pahor se je Van der Bellnom "zelo pogumno pogovarjal", da bi 100. obletnico koroškega plebiscita videli kot priložnost za sožitje ter storili stvarne in simbolne korake, manifestacije, ki naj povežejo oba naroda in državi. "Velika priložnost za to, da postavimo stvari, ki so se zdele kot zgodovinski problem v kontekst prihodnosti, kjer se lahko pokažejo kot rešitve," je dejal slovenski predsednik. Foto: UPRS (urad predsednika Republike Slovenija)/Daniel Novakovič/STA

Boljše razmere za manjšino

Po besedah Van der Bellen Avstrijo in Slovenijo druži izredno dobro partnersko in prijateljsko sodelovanje tako na dvostranski kot evropski ravni. "Naše dobrososedsko sodelovanje temelji ne nazadnje na tesnih človeških, gospodarskih in političnih povezavah," je dejal avstrijski predsednik.

Dodal je še, da so se razmere bistveno spremenila na bolje glede slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, kot dober primer pa navedel lansko podelitev najvišje avstrijske kulturne nagrade koroškemu Slovencu Florjanu Lipušu. Spomnil je tudi, da je bila koroška Slovenka Maja Haderlap ob 100. obletnici avstrijske republike slavnostna govorka.

Pozitivni signali so po njegovih besedah tudi glede slovenske podpore za ohranitev kulture nemško govoreče skupnosti v Sloveniji.

Zahodni Balkan kot celota

Glede širitve EU-ja je avstrijski predsednik poudaril, da bi bilo za verodostojnost EU-ja nujno doseči napredek glede približevanja Severne Makedonije in Albanije, ki ne bo razočaral tamkajšnjih prebivalcev.

Slovenski predsednik Pahor je ob tem dejal, da absorpcijska sposobnost v razumni perspektivi za vključitev držav Zahodnega Balkana ni vprašljiva. "Gre ta šest, sedem držav, ki so po številu prebivalstva majhne (...). Evropska komisija mora videti Zahodni Balkan kot celoto," je spomnil ob navezavi na sklepno deklaracijo z nedavnega vrha procesa Brdo - Brioni v Tirani.

Pahor na obisku pri avstrijskem predsedniku