Premier Marjan Šarec je komentiral tudi druge teme. Glede zadnjih ocen prvaka SDS-a Janeza Janše, da ta vlada ne bo več dolgo vzdržala, je odgovoril: "Na dolgi rok smo vsi mrtvi." Foto: BoBo

Tokrat so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev, to je najmanj 46.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter interventni zakon sta sestavni del proračunskih dokumentov, ki jih je DZ sprejel pred desetimi dnevi. Prvi bo omogočil, da bo izvrševanje novega proračuna s 1. januarjem lahko nemoteno steklo, z drugim pa se na podlagi dogovora s sindikati omejuje rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, v skladu s koalicijsko pogodbo pa je vlada vanj zapisala tudi izredno uskladitev pokojnin.
V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 je državnim svetnikom sporna višina povprečnine za občine.

"Povprečnina je že nekaj let prenizka in ne zagotavlja primernega financiranja občin," je dejal državni svetnik Milan Ozimič in dodal, da morajo občine za financiranje nalog, ki jim jih z zakoni nalaga država, posegati v svoja lastna namenska sredstva, ki jih imajo za razvojne naložbe.

Povprečnina se bo sicer v obeh prihodnjih letih zvišala. "Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več kot v letu 2019," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj in dodal, da je že skoraj pripravljen tudi predlog zakona o razbremenitvah občin, ki jim bo znižal stroške za več kot 30 milijonov evrov. A tudi ob zdajšnji povprečnini občinam denarja ne primanjkuje, po podatkih za prvih deset mesecev letos so proračuni občin za več kot 100 milijonov evrov v presežku, je dodal.

Po odložilnem vetu državnega sveta je morala za vnovično potrditev zakona glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. To se je tudi zgodilo, z izidom 48 proti 39 so ga podprli v koalicijskih SAB-u, LMŠ-ju, SD-ju in SMC-ju ter tudi poslanci DeSUS-a z izjemo Roberta Polnarja. Ta je danes dejal, da bo treba obstoječi model financiranja občin izboljšati.

Za zakon so vnovič glasovali tudi poslanca narodnosti in SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je sicer dejal, da je v proračunu še veliko rezerve, zato ni razloga, da ne bi dali občinam povprečnine, kot jo predlagajo.

V Levici, SDS-u in NSi-ju so glasovali proti. "Občinam se iz leta v leto nalaga več zakonskih nalog in s tem višje stroške," je opozoril Marko Pogačnik (SDS) in menil, da bi imele višje povprečnine pozitiven vpliv na proračun države in na višjo gospodarsko rast.

V DeSUS-u so si premislili

V zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin pa se državni svetniki ne strinjajo s predvidenim načinom izredne uskladitve pokojnin, do katere bo v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2019 prišlo konec decembra 2020.

Da se bodo pokojnine uskladile v enakih zneskih za vse in ne v odstotkih, niso bili zadovoljni tudi v DeSUS-u, zato so svojo podporo zakonu pogojevali s pisnim zagotovilom koalicijskih partneric, da ga bodo takoj po uveljavitvi novelirali. A po daljšem odmoru so se odločili grožnjo umakniti in DZ je zakon podprl z 49 glasovi za in nobenim proti.

Nasprotovanje uskladitvi pokojnin v enakem znesku za vse je bilo v razpravi slišati tako iz koalicije kot opozicije.

"Pokojnine se morajo dvigniti v odstotkih, saj delamo različno, zaslužimo različno in v pokojninsko blagajno vplačujemo različno," je dejal Zmago Jelinčič (SNS). "Nominalno usklajevanje pokojnin ni smiselno," pa je dejal Marko Pogačnik (SDS) in zdajšnjo rešitev označil za tveganje za pokojninsko blagajno in morda celo protiustavno.

Izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku so predlagali v SAB-u, katere poslanka Maša Kociper je dejala, da tak predlog nima dodatnih finančnih učinkov, zasleduje pa cilj socialne pravičnosti. Do uveljavitve te določbe je sicer še leto dni in če se bo medtem zakon spremenil, v njeni stranki s tem nimajo težav.

Sporna prenizka povprečnina

Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021 je DZ skupaj z obema proračunoma in interventnim zakonom sprejel pred desetimi dnevi. A državni svetniki so prejšnji teden na oba zakona izglasovali odložilni veto – v prvem se ne strinjajo z višino povprečnine za občine, v drugem nasprotujejo načinu izredne uskladitve pokojnin.

Državni svetniki so prepričani, da bi morala biti povprečnina vsaj za 70 evrov višja, s čimer je sicer soglašal tudi odbor DZ-ja za finance, vendar so jo nato poslanci na plenarni seji ob glasovanju o proračunskih dokumentih znova znižali. V zakonu je tako zapisana povprečnina v znesku 589,11 evra na prebivalca za leto 2020 ter 588,30 evra za leto 2021.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je sicer opozoril, da bi višina povprečnine, kot jo želi državni svet, zahtevala dodatnih 137,3 milijona evrov proračunskih sredstev, zagotoviti bi bilo treba tudi več sredstev za investicije. Zvišanje povprečnine bi pomenilo, da proračunski dokumenti ne bi bili usklajeni, s tem pa izvrševanje novega proračuna 1. januarja ne bi moglo nemoteno steči.

DZ: Koalicija zbrala dovolj glasov
Minister za finance Andrej Bertoncelj na seji odbora DZ-ja za finance. Foto: DZ/Matija Sušnik