Skupina sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, bo na sodišče ob odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor vložila tudi nasprotno tožbo za izvrševanje obveznosti po tem členu. Foto: BoBo
Skupina sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, bo na sodišče ob odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor vložila tudi nasprotno tožbo za izvrševanje obveznosti po tem členu. Foto: BoBo
Irma Pavlinič Krebs
Proti Irmi Pavlinič Krebs bodo sindikati vložili tudi kazensko ovadbo. Foto: MMC RTV SLO
Javni sektor bije boj tudi z ovadbami

Odvetnik Bojan Grubar je pojasnil, da bo zastopal skupino 14 sindikatov, ki nameravajo v odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe argumentirano dokazati, da razlog, na katerega se sklicuje vlada, ni utemeljen razlog za razveljavitev kolektivne pogodbe.

Pojasnjuje, da vlada kot razlog navaja spremenjene okoliščine, ki so vezane na slabe finančne razmere. Po njegovih besedah obstaja sodba vrhovnega sodišča, v kateri je eksplicitno navedeno, da finančno stanje pogodbene stranke ne predstavlja spremenjenih okoliščin. Sicer bi se lahko vse pogodbene stranke sklicevale na slabo finančno stanje in zahtevale razveljavitev pogodbe. "Če bi bilo tako, potem pogodbenega prava v Sloveniji nimamo več," opozarja Grubar in dodaja, da bodo odgovor na vladno tožbo na sodišče posredovali v naslednjem tednu.

Krebsova kršila temeljne pravice delavcev?
Istočasno bodo vložili tudi kazensko ovadbo zoper ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, zato ker je vsem direktorjem zavodov posredovala dopis, v katerem jih poziva, naj ne izplačajo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, je pojasnil Grubar. Zaradi omenjenega dopisa bodo hkrati z odgovorom na vladno tožbo v isti zadevi vložili, kot že omenjeno, tudi nasprotno tožbo.

V tem delu sindikatov opozarjajo, da je zaposlenim v javnem sektorju po veljavni kolektivni pogodbi s 1. oktobrom pripadla tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Njeno izplačilo zato pričakujejo novembra, pri oktobrskih plačah.

Najprej zahteva za razvezo 50. člena, nato še odpoved pogodb
Vlada pa vztraja, da zaradi zaostrenih razmer denarja za odpravo plačnih nesorazmerij ni in želi izplačilo tako tretje kot četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij prestaviti v čas, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Ker se ji o tem ni uspelo dogovoriti z zadostnim številom reprezentativnih sindikatov, je najprej na sodišče vložila zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, nato pa je kolektivne pogodbe za javni sektor, tudi splošno, še odpovedala.

Razvezo od obveznosti izplačila odprave plačnih nesorazmerij, kot je določena v 50. členu kolektivne pogodbe - torej s 1. oktobrom letos in prihodnje leto -, želi vlada prek sodišča doseči na podlagi bistveno spremenjenih okoliščin. Hkrati po odpovedi kolektivnih pogodb sindikatom predlaga nove, s spremenjenimi določili glede odprave plačnih nesorazmerij; njihovo izplačilo bi sledilo v dveh zaporednih letih po letu, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Javni sektor bije boj tudi z ovadbami