Azilni dom v Ljubljani. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Splošna razprava o predlogu je pokazala, da večina poslancev predlogu nasprotuje, saj menijo, da ni skladen s skupno evropsko azilno politiko.

Poslanci SDS-a z novelo predlagajo zaostritev pogojev za priznanje mednarodne zaščite zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti ter varnosti ljudi in premoženja. Med drugim predlagajo, da v Sloveniji za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice Evropske unije (EU) ali varne tretje države. Prav tako predlagajo skrajšanje rokov, saj bi morali po predlogu tujci prošnjo za azil vložiti v treh dneh po vstopu v Slovenijo, zaostrili pa bi tudi določbe glede ustavitve postopkov v primerih kaznivih dejanj.

Grims: Naj se uskladi s severnimi sosedi
Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS-a Branko Grims, je skrajni čas, da se azilna zakonodaja uskladi s severnimi sosedi. Po njegovih besedah so namreč v zadnjem obdobju prav vsi bistveno zaostrili zakonodajo s področja mednarodne zaščite, saj je bila v zadnjih letih tako za Slovenijo kot za sosednje države značilna masovna zloraba pravice do azila.

Šesturna razprava, posvet in protestni shod

Poleg tega je po njegovih besedah vlada v zadnjem letu naredila dva koraka, ki sta dala "izjemno skrajno napačen signal ilegalnim migrantom, kako so tukaj čez vse dobrodošli". Prvi je bil pristop k marakeški deklaraciji, drugi pa umik Turčije s seznama varnih držav. Zato po Grimsovih besedah Slovenija še toliko bolj potrebuje potezo, ki bo dala nasprotni signal.

Takšnemu predlogu pa nasprotuje vlada, saj po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja mednarodno zaščito v Sloveniji določa skupna evropska azilna zakonodaja, katere ključni namen je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Slovenija je kot država članica EU-ja dolžna spoštovati evropsko zakonodajo na področju mednarodne zaščite, je poudaril.

Tako denimo predlog, da za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU-ja, nima podlage v zakonodaji EU-ja. Merila in mehanizme, ki določajo državo, pristojno za obravnavanje prošenj za azil, namreč določa dublinska uredba, ki se uporablja neposredno, je pojasnil minister. Direktiva o skupnih postopkih za priznavanje in odvzem mednarodne zaščite pa določa, da se prošnje ne sme zavrniti, ker ni bila vložena v najkrajšem možnem času, je dodal.

Koalicija soglasna z vlado
Argumentom vlade je sledila večina poslanskih skupin. Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle je opozorila, da je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske zakonodaje, ki si prizadeva vzpostaviti skupni azilni sistem. Predlagana novela pa po njenih besedah neutemeljeno zaostruje pogoje za mednarodno zaščito in ni skladna z evropsko azilno politiko. Poslanka je spomnila tudi na zagotovila ministrstva za notranje zadeve, da migracije obvladujejo.

Tudi v SD-ju novele ne nameravajo podpreti. Po besedah Bojane Muršič namreč obsojajo vsakršno nasilje in širjenje strahu, hkrati pa zahtevajo, da država z vsemi sredstvi skrbi za varnost ljudi in države. Sicer pa po njenih besedah napadalna in sovražna propaganda ne bo pripomogla k reševanju težav z migracijami.

Podobnega mnenja so v SMC-ju, kjer predlagateljem očitajo nepotrebno ustvarjanje panike in širjenje strahu. Po besedah Janje Sluga niso nastopili nikakršni razlogi za izredne razmere in spremembe, s katerimi v SDS-u kršijo določbe mednarodnih konvencij, evropskega pravnega reda in tudi ustave. Veljavni zakon po njenem mnenju popolnoma sledi evropski zakonodaji.

Da sedanja ureditev temelji na skupni evropski azilni politiki, ki jo je Slovenija dolžna spoštovati, je podaril tudi Andrej Rajh (SAB). Zavedajo se sicer, da skupna zakonodaja ni popolna, a jo je treba najprej urediti na ravni EU-ja. Varnost ljudi mora po njegovih besedah ostati prioriteta, je pa tudi naša dolžnost, da ljudem v stiski ne obračamo hrbta.

Podobno menijo v DeSUS-u, kjer poudarjajo, da bi morale biti spremembe zakona o mednarodni zaščiti v okviru skupne evropske ureditve. Je pa po besedah Roberta Polnarja tokratna razprava "nazoren primer, kako se je Slovenija z brezpogojno kategoričnostjo in fanatičnim prilagajanjem Evropski uniji vnaprej odrekla svojim pogajalskim adutom".

Levica: Zastraševalna protibegunska propaganda
V Levici pa SDS-u očitajo nadaljevanje neprestane zastraševalne protibegunske propagande. Po besedah Mateja T. Vatovca varnosti ne ogrožajo migracije, pač pa "desničarske populistične politike, spodbujanje sovraštva in zgrešene politike, ki smo jim ves čas priča". Del krivde za to pa po njegovih besedah nosi tudi politična sredina, ki je pristala na ta diskurz.

SDS in NSi za, SNS je tiho
Podporo predlogu pa so po drugi strani napovedali v SDS-u in NSi-ju. Po besedah Žana Mahniča (SDS) bi imela Slovenija s sprejemom novele v rokah škarje in platno, da zapre svojo južno mejo, saj bi vse, ki bi prišli iz Hrvaške, striktno vračali nazaj. Država pa bi dala jasen signal, da so dobrodošli vsi tujci, ki pridejo na legalen način in ki potrebujejo pomoč, "niso pa dobrodošli tisti, ki nas prihajajo izigravat".

Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pa je slovenska zakonodaja na področju mednarodne zaščite "zelo širokogrudna", Slovenija pa ima težave z izkoriščanjem azilnega postopka. Težave sicer niso tako velike, da se jih ne bi dalo rešiti, a rešiti jih je treba, je dodal. Poudaril je, da je treba krizo rešiti na izvoru, saj EU ne more poskrbeti za vse, ki si želijo v Evropo.

Poslanci SNS-a stališča do predloga niso predstavili, niti niso sodelovali v razpravi.