Mladostniki, ki so žrtve medvrstniškega nasilja, pogosto ne vedo, na koga se lahko obrnejo. Foto: EPA
Mladostniki, ki so žrtve medvrstniškega nasilja, pogosto ne vedo, na koga se lahko obrnejo. Foto: EPA
Splet
Ko posameznik posreduje intimne podatke prek spleta, ne more več nadzorovati tega, kar se z njimi dogaja. Foto: EPA

Glavni poudarki okrogle mize, ki so jo ob začetku projekta preprečevanja spletnega nasilja nad ženskami organizirali partnerji v projektu, so, da je družba še vedno tolerantna do določenih oblik nasilja in da v Sloveniji zlasti za otroke in mladostnike primanjkuje preventivnih programov na področju nasilja. Mladostniki so prek novih tehnologij izpostavljeni tudi drugačnim oblikam groženj in nasilja. Izrazi, kot so "cyber-bullying", "trolling" in maščevalna pornografija, so pretežno pogojeni z novimi načini komuniciranja, a Maja Vreča s portala Arnes.si opozarja, da nekateri izrazi, ki se pojavijo, tudi hitro izginejo, je pa skrb vzbujajoče, da je neki pojav, kot je nadlegovanje, tako razširjen, da potrebuje toliko izrazov za pojmovanje specifičnih oblik.

S pojavom novih tehnologij se je razširila tudi t. i. pornografija iz maščevanja oziroma javno objavljanje posnetkov ali slik z vsebino spolnosti, ki jo v javnost navadno posreduje nekdanji partner žrtve. Toni Klančnik s policije meni, da bi morali že na jezikovni ravni ta dejanja obsoditi, in ne uporabljati izraza pornografija, temveč zloraba, kot tudi otroška pornografija dejansko predstavlja zlorabo otrok. Sicer pa Klančnik poudarja, da je zlasti pri mladih, ki si medsebojno pošiljajo posnetke golih teles, problematičen občutek anonimnosti na spletu, ki je zelo relativen. "Te informacije potujejo prek strežnikov in baz podatkov, zato je, ko določeno vsebino objavite na spletu, nemogoče nadzorovati, kaj se z njo dogaja."

Za nasilneža na spletu ni potrebna fizična moč
A objava spolno eksplicitnih vsebin nekdanjih partnerjev ni zgolj v dometu mladostnikov, temveč tudi odraslih. Tako je Katja Zabukovec Kerin iz društva za nenasilno komunikacijo opisala primer, s katerim so se srečali, kjer je nekdanji partner objavil gole posnetke svoje partnerice, jih natisnil na letake skupaj z osebnimi podatki žrtve in njenih družinskih članov in letake razdelil po okolici njenega delovnega mesta. Ob tem je navedla, da so se v konkretnem primeru pogosto srečali s trditvijo, da je ta gospod neškodljiv, ker je miren, nizke rasti in drobne postave, kar po njenem mnenju kaže, da se pri dojemanju nasilja ne upošteva, da za tega na spletu niso potrebne specifične fiziološke lastnosti.

V društvu za nenasilno komunikacijo po navedbah Zabukovec Kerinove opažajo, da so napadi na ženske tem močnejši, kolikor se ženska ne podreja družbenim normam: "Imamo primer ženske, ki se je postrigla na kratko in bila takoj deležna napadov o njeni spolni usmerjenosti in podobno." Dodatna težava pa je po njenih besedah spodbujanje žrtev, da zoper dejanja ukrepajo. "Zgodbe, ki se za žrtev končajo dobro, navadno sploh ne pridejo v javnost, medtem ko se zgodbe, kjer se za žrtev vse še poslabša, večkrat izpostavljajo in tako povzročajo dodaten strah pri drugih žrtvah, čeprav je zgodb z uspešnim ukrepanjem žrtve precej več," še poudarja Katja Zabukovec Kerin.

Mladi ne vedo, na koga se lahko obrnejo
Posebno težavo predstavljajo zlasti mladostniki, saj ko postanejo žrtve nasilja prek spleta, pogosto ne vedo, na koga bi se obrnili. Da je zloraba otrok in mladostnikov prek spleta pereča težava, je opozoril tudi Klančnik, ki je dejal, da so policisti lani obravnavali 110 kaznivih dejanj s področja zlorabe mlajših od 18 let prek spleta, letos do 22. novembra pa je bilo teh primerov 183. Mladostniki pa so na spletu tudi žrtve medvrstniškega nasilja, je ob tem izpostavila Eva Bertok in dodala, da so v ozadju medvrstniškega nasilja pogosto dokazovanje, razbremenitev, zamenjava med vlogo storilca in žrtve, zaznavni pa so tudi drugi dejavniki, kot so dolgčas in konflikti znotraj razreda.

Maja Vreča je ob tem opozorila, da mladi potrebujejo predvsem konkretne napotke, kako ukrepati v takih primerih, saj se storilca včasih bojijo celo blokirati na družbenih omrežjih, ker se bojijo, da bi se nadlegovanje potem še stopnjevalo. Eva Bertok pa je poudarila, da so tu zelo pomembne tudi nevladne organizacije, kot je anonimni telefon za mlade, saj je v nekaterih primerih iluzorno pričakovati, da se bodo mladi obrnili na starše. Ob tem pa je še dodala, da morajo tudi starši otroke navajati na bonton tudi v komunikaciji prek spleta in jih seznaniti s tem, da imajo tudi na spletu njihova dejanja posledice.

Zgolj aplikacija ni dovolj
V okviru projekta bo nastala tudi aplikacija za pomoč žrtvam nasilja prek spleta. Vendar po mnenju Katje Zabukovec Kerin aplikacija ne more nadomestiti pristnega stika z odraslim. Zlasti je to pomembno za otroke, ki so že doma žrtve neurejenih razmer ali nasilja. Ti potrebujejo stik z odraslim, kjer se bodo počutili varne in bodo vedeli, da obstaja tudi drugačna oblika stika z odraslimi. Po njenem mnenju je sicer v Sloveniji premalo preventivnih dejavnosti na področju nasilja: "Ko je nekdo že žrtev, potem
ne moremo več govoriti o preventivi." S preventivnimi dejavnostmi bi tudi pripomogli k izpodbijanju družbene tolerance do določenih oblik nasilja, še dodaja Zabukovec Kerinova, ki je opozorila, da je država v preteklosti prenehala financirati tovrstne preventivne programe.