V primerjavi s prvim rebalansom so se prihodki, znižali za okoli 900 milijonov evrov in zdaj znašajo okoli 7,9 milijarde evrov, medtem pa so odhodki ocenjeni na 9,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, ki je trenutno predviden pri 2,9 odstotka BDP, naj bi se sedaj zvišal na 4,9 odstotka BDP. Po oceni vlade je do znižanja prihodkov prišlo zaradi negativnih učinkov davčne reforme ter tudi nižjih prihodkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Z obravnavo rebalansa proračuna bodo nadaljevali na naslednji seji.

Na vladi so dejali, da je popravek proračuna nujen, minister za finance France Križanič pa je na tiskovni konferenci po seji dejal, da ne izključujejo možnosti, da bi bil potreben še tretji rebalans.

Načrtuje se nove prihranke
Zaradi manjših prihodkov je potrebno načrtovati tudi nove prihranke - načrtujejo jih predvsem pri stroških za blago in storitve ter investicijski potrošnji države, razmišljajo pa tudi o uvedbi dodatnega razreda pri dohodnini, in sicer nad 50 odstotkov.

Šele pred dvema mescema pa je državni zbor sprejel rebalans, ki je prevdideval za 8,78 milijarde evrov prihodkov in 9,92 milijarde evrov odhodkov, tako da je bil primanjkljaj že takrat več kot milijarden.

Usklajevanje s socialnimi partnerji
Kot že zapisano, z obravnavo rebalansa nadaljujejo na naslednji seji, do takrat nameravajo namreč uravnotežiti namero o varčevanju in investiranju v zaostrenih razmerah, obenem pa želijo, da bi tretji sveženj ukrepov proti krizi pregledali še socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu.

Še pred sejo pa se je premier Borut Pahor z direktorjem Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjanom Vasletom dogovoril, da bo vlada pripravila rebalans na podlagi Umarjeve ocene o letošnjem štiriodstotnem padcu bruto domačega proizvoda.

S. Z.