Generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc je že pred časom opozoril, da so okoliščine, s katerimi se zavod srečuje pri pripravi programsko-produkcijskega in finančnega načrta za leto 2021, bolj negotove kot kadar koli doslej. Spomnil je, da se višina RTV-prispevka od leta 2012 ni povišala, čeprav je bila inflacija v tem obdobju 8,9-odstotna.

Poudaril je, da je poslovanje zavoda otežil tudi sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bistveno povečal stroške dela tudi na RTV SLO, vlada pa še ni izpolnila svojih zavez iz sporazuma. Tako se zavod po njegovih besedah spopada z neprijetnim položajem, da je bilo zmanjšanje števila zaposlenih več kot izničeno z rastjo plač.

V Kadunčevi ekipi so zagotovili, da predlog programsko-produkcijskega načrta (PPN) za prihodnje leto sledi "usmeritvam maksimalno racionalnega poslovanja, in to ob zagotavljanju skoraj vseh oddaj in programov". Za izvedbo celotnega PPN-ja 2021 vodstvo javne RTV hiše načrtuje za 134 milijonov evrov odhodkov.

"Seveda nam z višino RTV-prispevka iz leta 2012 in brez 11,1 milijona evrov izrednih prihodkov, ki smo jih imeli tistega leta, brez dodatnega financiranja tega ne bo uspelo pokriti," so zapisali v vodstvu zavoda. Pri tem je Kadunc spomnil, da epidemija covida-19 s svojo nepredvidljivostjo v marsičem narekuje pripravo in izvedbo PPN-ja.

Pri pripravi predloga finančnega načrta za leto 2021 pa je vodstvo zavoda izhajalo iz tega, da bodo nadaljevali postopno zmanjševanje števila zaposlenih, kot ga predvideva strategija razvoja RTV SLO za obdobje 2018‒2022. Tako naj bi izpeljali nekaj 'mehkih odpuščanj', ki so jih začeli letos, v večje odpuščanje pa ne bodo šli.

Naslednje leto bodo potrošene zadnje finančne rezerve

Po predlogu finančnega načrta bo leto 2021 prineslo prodajo še zadnjih delnic Eutelsata, ki jih ima zavod v lasti. Po Kadunčevih besedah pa zaradi omenjenih okoliščin tudi ta prodaja ne bo zadoščala za pokritja primanjkljaja iz rednega poslovanja. Tako naj bi RTV SLO leto 2021 končal s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 1,86 milijona evrov.

Tolikšen primanjkljaj lahko RTV SLO še pokrije s presežki prihodkov nad odhodki iz preteklih let. "S tem je izpolnjen tudi pogoj iz statuta RTV SLO, da mora biti PPN usklajen po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih merilih," meni Kadunc. Vendarle pa upa na dodatno financiranje v vrednosti 6,6 milijona evrov kot izpolnitev zavez ustanovitelja oziroma vlade iz stavkovnega sporazuma.

Kritike na PPN

Sicer je programski svet pred prekinitvijo današnje seje obravnaval tudi poročilo vodstva zavoda o realizaciji PPN-ja do konca letošnjega leta, pri čemer se je znova razvila polemična razprava o informativnem programu. Slavko Kmetič in Janez Juhant sta mu očitala pristranskost in neverodostojnost. Juhant je dodal, da bo očitno le organizacija bojkota plačevanja RTV-prispevka spremenila zdajšnje stanje.

Lado Ambrožič je v odzivu Kmetiču in Juhantu očital, da se pri ocenjevanju informativnega programa namesto argumentov poslužujeta pavšalnega kritizerstva v maniri, vse je zanič. Petra Ložar pa je svetniškima kolegoma navrgla, da se v svojih kritikah ponavljata iz seje v sejo, in da je slepo vztrajanje pri uravnoteženosti smrt za kakovostno novinarstvo.

Že na prejšnji seji so programski svetniki začeli postopek za javni razpis za delovno mesto generalnega direktorja, saj bo Kaduncu mandat potekel aprila prihodnje leto. Tokrat naj bi sprejeli sklep o objavi razpisa, kar pa zaradi prekinitve seje še niso naredili. Po predlogu razpisa se bo prijavni rok iztekel 31. decembra.