Sobotni Dnevnikov izbor: Avtonomna cona Rog: prostor svobodne, državljanske iniciative ali leglo narkomanov in smeti?

Skoraj istočasno so v prostor vstopili tudi gradbeni delavci, pripeljali gradbene stroje in začelo se je rušenje. V manj kot pol ure so se pred Rogom začeli zbirati njegovi uporabniki, pretreseni zaradi nenapovedane akcije, pred Rog so prišle specialne enote policije, sledilo je nasilje.

Izselitev je bila nezakonita, trdijo rogovci, ki vlagajo kazenske ovadbe, župan pa obljublja novi center Rog, kjer se bodo srečevali umetniki. Je skorajda utopična ideja Roga, prostora svobode, kjer se srečujejo umetniki, socialno ogroženi, brezdomci in prebežniki kot tudi študentje, mrtva?

"Varnostniki so nas dobesedno zvlekli ven"

Slavko Trivković pravi, da ga je tistega jutra nekaj minut čez sedmo poklicala ena od uporabnic in opozorila, da je Rog preplavljen z varnostniki. Na hitro se je oblekel, opasal, nadel vrvico svojemu psu, medtem pa so varnostniki Valine že začeli vdirati v prostor.
"Nekaj deset varnostnikov naju je obkolilo, grozili so s solzivcem, da naju bodo poškropili, nisva se upirala," se spominja. Ni bilo časa, da bi vzel najnujnejše osebne stvari, varnostniki so ga – še z drugimi stanovalci – dobesedno zvlekli iz Roga, nekateri so bili celo samo v nogavicah.

Čez noč je ostal brez doma, trenutno ima sicer streho nad glavo pri prijatelju, vendar je to le začasna rešitev. Težko mu je tudi, ker je med evikcijo njihova cirkuška skupina izgubila precej rekvizitov. Čeprav je župan zagotavljal, da se je lastnina popisala in jo lahko uporabniki dobijo nazaj na Snagi, Slavko pravi, da je tam našel le manjši del cirkuške opreme.

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

V Rogu so delovali različne pedagoške in akademske skupine, socialni programi, kot so brezplačni obroki za socialno ogrožene in brezdomce, različni klubi, slikarji in kiparji. Prav tako so izvajali tudi programe za prebežnike. Mohamed Al Burai, ki je pred kratkim dobil status begunca, pravi, da je bil Rog zanj drugi dom, tu se je počutil sprejetega, del skupnosti. Žalostita ga usoda rogovcev in to, da so uporabniki ostali brez prostorov. "Rog mi je veliko pomenil, velik pomen pa je imel tudi za širšo skupnost," pravi in dodaja, da je bilo v Rogu veliko različnih dejavnosti in da je v Rogu videl priložnost, da se integrira v družbo in spozna veliko ljudi.

Kritičen je tudi do vladnega integracijskega programa, ki ga izvajajo v uradu za oskrbo in integracijo prebežnikov, meni, da se s prebežniki ne dela dovolj, da bi se ti integrirali v družbo.

Občina nadaljuje rušitvena dela. Odvetnik rogovcev: Za nekatere ljudi ni pravne podlage za izgon.

Ker je želel to, kar je našel v Rogu, nekako vrniti širši skupnosti, je začel pomagati brezdomcem. Kot izurjen bolničar iz Gaze jim nudi začasno medicinsko oskrbo v času koronske krize, ko je dostop do bolnišnic omejen.

Med protesti je policija priprla 12 protestnikov, trije so potrebovali zdravniško pomoč, številni so dobili globe v znesku od 400 ali 800 evrov. Gre za nezakonito uporabe sile, saj je župan ljudi izselil brez pravnomočnega sodnega naloga in brez izvršitelja, ravnal samovoljno in oblastno, je prepričan odvetnik rogovcev, Dino Bauk: "Akt, ki se je zgodil 19. januarja zjutraj, je bila izselitev, ne samo tistih, ki so v Rogu spali, ampak tudi tistih, ki so imeli svoje ateljeje, opremljene delavnice."

Na MOL-u vztrajajo, da niso potrebovali sodnega naloga

Na MOL-u pa medtem ves čas trdijo, da se izselitev ni zgodila, da niso samovoljno prekinili mirne posesti, kar je sicer dovoljeno le s sodnim nalogom in izvršiteljem, saj naj bi bil objekt prazen in opuščen – zato kot lastnik objekta niso potrebovali sodnega naloga. Odvetnik MOL-a Jožef Klavdij Novak razlaga, da so tako sosedje kot tudi policija ugotovili, da v Rogu ni nikogar in da je posest opuščena: "Mestna občina bi ravnala neodgovorno, če se na te pozive ne bi odzvala in preverila, kaj se dogaja z njihovo nepremičnino."

V Rogu so delovali različne pedagoške in akademske skupine, socialni programi, kot so brezplačni obroki za socialno ogrožene in brezdomce, različni klubi, slikarji in kiparji. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
V Rogu so delovali različne pedagoške in akademske skupine, socialni programi, kot so brezplačni obroki za socialno ogrožene in brezdomce, različni klubi, slikarji in kiparji. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Bauk pa dodaja, da je dokaz, da so bili ljudje izseljeni, tudi ogromno predmetov, ki so jih iz Roga odpeljali na ljubljansko Snago. Tam jih lastniki lahko prevzamejo z izpolnjenim obrazcem. Z lastnino uporabnikov, med katero so bili umetniška dela, gledališki in športni rekviziti ter osebni predmeti, kot so računalniki in oblačila, se je ravnalo malomarno, ogromno stvari se je poškodovalo in izgubilo, pravijo uporabniki Roga.

Županova nenadna deložacija uporabnikov Roga in način, na katerega je zadevo izpeljal, pa je sprožila tudi številne kritike uglednih institucij in umetnikov, odmevala pa je tudi v mednarodnem okolju. Posamezniki, ki so bili na noč evikcije izseljeni iz Roga, so zaprosili za sodno varstvo, v pripravi so tudi terjatve za izgubljene predmete in obtožba za samovoljo župana. Da bo ideja Roga preživela brez svojega avtonomnega prostora, pa je malo verjetno. Kaj s tem izgubljamo kot družba in Ljubljana kot mesto, pa bomo morda resnično doumeli šele čez čas.