Obrežje je od četrtka do ponedeljka zjutraj simbolično ponazarjalo zmedeno evropsko in slovensko politiko glede beguncev in prebežnikov. Po prihodu prvih sirskih beguncev na mejni prehod v četrtek popoldne se je ob koncu tedna pred ograjami in kordonom policistov v polni protiizgredni opremi nabralo več sto ljudi predvsem iz Sirije, Afganistana, Iraka, ki so prosili in zahtevali, naj se jim omogoči prost prehod čez Slovenijo do Avstrije.

Zadnja večja skupina prebežnikov je bila spuščena v državo in prepeljana z avtobusi v sprejemni center v Brežicah v ponedeljek zgodaj zjutraj. Po prvotnem kategoričnem zavračanju je bil tako naposled vsem čakajočim prebežnikom le dovoljen vstop v Slovenijo, a za to je moralo več sto ljudi na prostem in tudi na dežju pred ograjo - a še vedno na slovenskem ozemlju - čakati več dni. Ves ta čas pa so za njih skrbeli prostovoljci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in drugih držav, tako posamezniki kot pripadniki različnih humanitarnih organizacij.

Med njimi je bila tudi Frida, prostovoljka iz Nemčije, ki je prekinila počitnice, ki jih je želela preživeti na Hrvaškem, ko je izvedela, kaj se dogaja. "Sramota za Evropo je, kako se zdaj obnaša. Vse delo namreč opravljajo prostovoljci, ki so večinoma samoorganizirani," je dejala. Prvi dan so bili čakajoči begunci brez vsega, tudi po štirih dneh pa še vedno ni bilo tekoče vode, je opozorila.

Zanimivo je, da so bili med bolj organiziranimi prostovoljci, ki so prvi priskočili na pomoč, Avstrijci, ki so se samoorganizirali in začeli vzpostavljati infrastrukturo. Med tujimi prostovoljci so bili tudi tisti iz Češke in Nemčije. Gre, kot je pojasnila Frida, za mednarodni konvoj prostovoljcev, ki prihajajo v balkanske države v samoorganizaciji, torej ne kot del kakšne večje človekoljubne organizacije. Samoorganizacija je nujna, opozarja Frida, saj, kot je izpostavila, "celo UNHCR, ki se s postavitvijo begunskih taborišč ukvarja profesionalno, potrebuje veliko časa".

Prebežniki čakali na slovenskem ozemlju
Še posebej na začetku so bile razmere slabe. "Ko je deževalo, preden so prišli šotori, so ljudje ležali na tleh in bilo je mrzlo," je dejala Frida. Čeprav so begunci čakali na slovenskem ozemlju, zaradi česar so policisti v ponedeljek tudi premaknili ograjo nekaj deset metrov proti Hrvaški, je večina pomoči prišla od posameznikov, ne pa od države. To potrjuje tudi Jernej Agrež iz humanitarnega društva Adra: "Določeno materialno pomoč v obliki šotorov, klopi in miz je zagotovila civilna zaščita, taborniki so prispevali velik del nastanitvenih kapacitet, večina vsega drugega, hrana, voda, mali šotori in preostala oprema, pa so donacije."

Kako sicer vidno utrujeni Agrež komentira, da Slovenija ni ponudila več pomoči ljudem, ki so na prostem na meji čakali po več dni? "Kaj naj rečem, mi smo dobili nalogo, da se odzovemo na takšne situacije, mislim, da smo svoje naloge dobro opravili. Kakšne so bile zadolžitve drugih institucij, pa - če povem iskreno - ne vem, ker sem imel vpogled le v delovanje nevladnih organizacij, ki jih je koordinirala Uprava RS za zaščito in reševanje."

Kot so nam sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, so tudi sami "sodelovali pri vzpostavljanju šotorišča na Obrežju in v Brežicah, pri zagotavljanju oblačil in obutve in tudi prehrane vse dni, od sobote zjutraj naprej". Kakšno pomoč konkretno so nudili, torej koliko šotorov in druge opreme, nismo izvedeli.

Pomoč nudili predvsem posamezniki
Pomembno je poudariti, da je bila pomoč ljudem na meji v obliki šotorov, hrane, oblačil in podobno nujno potrebna, zagotavljali pa so jo predvsem posamezniki, in to na lastne stroške. Kljub temu je bil odziv izjemen, kar je po drugi strani povzročilo logistične težave. "Malce problematična je bila koordinacija glede razvrstitve množice doniranih oblek in hrane ter pregled nad vsemi temi stvarmi," je izpostavila prostovoljka Frida.

Glede na razmere pa je bila organizacija na visoki ravni. Tudi hrvaška pripadnica Agencije ZN-a za begunce UNHCR jo je označila za izjemno. Izpostavila je, da so dekleta v nedeljo vso noč pripravljala tople obroke za begunce. "Ko sem videla ta angažma mladih, sem pozabila na komentarje na portalih," je dejala ena izmed nekaj prisotnih pripadnikov UNHCR-ja.

Nihče ni vedel, kaj sledi
A glavna težava ni bila preobilica hrane in oblek ali logistika, temveč slaba komunikacija s policijo, je dejala Frida. "Ljudje so čakali štiri dni brez kakršnih koli informacij." Ko smo v soboto govorili tako z begunci kot prostovoljci, je bilo jasno, da prav nihče ni vedel, kakšen režim velja, kakšen je sistem prihoda avtobusov in kaj čaka čakajoče begunce.

"Če bi beguncem rekli, kdaj bodo prišli na vrsto, bi bilo vse bolj mirno," je dejala pripadnica UNHCR-ja, ki sicer meni, da tudi policija ni vedela, kaj se bo zgodilo. Na drugi strani pa je Agrež s komunikacijo s policijo zelo zadovoljen. "Moja izkušnja je ravno nasprotna," je dejal. Policisti so tako pomagali premakniti večji šotor, ki je stal tam, kamor so želeli premakniti ograjo, težav prav tako ni bilo s prehodom čez ograjo za prostovoljce. "Moja izkušnja dela s policijo je čudovita. Vse se je dalo zmeniti brez konfliktov, brez nervoze."

Odnosi med desetinami prostovoljcev, o katerih požrtvovalnosti je po nekaj dneh pričala njihova neprespanost in izmučenost, so bili sicer v večji meri neproblematični. So pa bili med njimi tudi takšni, ki so želeli delovati strogo hierarhično in vzpostavljali nekakšno avtoriteto nad drugimi prostovoljci. Pri tem so se pogosto sklicevali na nekakšne "ukaze", niso pa pojasnili, od koga ti ukazi prihajajo, od policije, kakšne krovne organizacije ali koga drugega.

Ukaz za odstranitev šotorov
Posledica teh ukazov, tako s slovenske kot hrvaške strani, pa je bilo tudi ponedeljkovo demontiranje in odstranitev šotorov, ki so jih z veliko truda postavili prostovoljci. Kakšen je namen umika šotorov, veliko prostovoljcem ni bilo jasno. Nekateri so to potezo označili za absurd, saj se ne ve, ali bodo na Obrežje spet prišle večje skupine beguncev.

"Ko so odpeljali zadnje begunce, smo ostali le še prostovoljci. Za nas pa je bilo zelo pomembno, da ta infrastruktura ostane, ker nismo vedeli, ali bo prišlo še več beguncev, saj se položaj ves čas spreminja," je dejala Frida. "Policija je nato sporočila, naj prostovoljci umaknemo šotore in opremo, saj da pomoč ni več potrebna, sicer nam grozi kazen. To se mi zdi kar strašljivo."

Kaj se bo zgodilo v primeru prihoda novih beguncev?
Prostovoljci tako postavljajo vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo pred mejo spet čakalo 500 ljudi. Govorice o njihovem prihodu pa so se spreminjale iz ure v uro. Tudi hrvaški Rdeči križ ni imel informacij glede tega, slovenska policija pa je v ponedeljek dopoldne dejala, da pričakujejo prihod večje skupine ljudi, kar se od takrat sicer ni uresničilo. "Naša naloga je podreti šotorišče in mi ga bomo podrli. Če bo čez tri dni potreba, da se ga postavi, ga bomo začeli postavljati," je glede odstranitve šotorišča dejal Agrež.

Prostovoljki Fridi se na drugi strani zdi problematično, da nekatere nevladne organizacije brez ugovora ubogajo navodila policije, namesto da bi pomislile, kaj se bo zgodilo, če bodo prišli novi begunci. Nedvomno pa bodo morali - tako kot do zdaj - na Obrežju tem ljudem prvi na pomoč priskočiti prostovoljci, iz te ali one države.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Število prebežnikov na naših mejah se je umirilo.