Opozicijo skrbi, ker se vlada ponovno zadolžuje po visokih obrestnih merah. Foto: BoBo
Opozicijo skrbi, ker se vlada ponovno zadolžuje po visokih obrestnih merah. Foto: BoBo
Matej Tonin
Polanec NSi-ja je razlagal svoja videnja o nastanku t. i. bančne luknje in o novem zadolževanju države. Foto: BoBo
Poslanec SLS-a Franc Pukšič meni, da bi pri sodnem epilogu bančne katastrofe, ki je prizadejala Slovenijo, lahko na pomoč poklicali tudi tožilce in sodnike iz tujine. Foto: BoBo

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je komentiral sanacijo slovenskih bank in opozoril, da bo zapiranje bančne luknje stalo kar 20-krat več, kot bo npr. država pobrala na račun novega davka na nepremičnine. To breme pa bodo plačevale naslednje generacije.

Za bančno luknjo ni kriva gospodarska kriza, je povedal Tonin in kot dokaz navedel, da so v težave zašle zgolj banke, ki so bile v državni lasti, ne pa tiste v zasebni lasti, ki so bile precej bolj zadržane pri podeljevanju kreditov.

"Privatne banke so zavrnile kredite, ki so jih potem odobrile državne banke," je povedal Tonin. Opozoril je še, da bi se morale vse politične stranke zavzeti za ukinitev bančne tajne, ko gre za davkoplačevalski denar. Bančna kriza pa se utegne ponoviti, če bo razkrinkanje bančnih gangsterjev neuspešno.

Vodji poslancev NSi-ja pa se neodgovorno zdi tudi ravnanje premierke, ki noče poceni denarja iz evropskih skladov za sanacijo bank. Poudaril je še, da se NSi-ju zdita najustreznejša ukrepa za gospodarsko rast privatizacija in nižja davčna omejitev, na račun katere bi pobrali celo več davkov kot sicer, saj bi se ljudje manj izogibali plačilu davkov ali se ukvarjali s sivo ekonomijo.

Čezmerno zadolževanje
Svoje videnje najnovejšega zadolževanja sta predstavila tudi poslanca SLS-a Janez Ribič in Franc Pukšič. Zadnji je primerjal zadolžitve vlad v obdobjih, ko je v vladi sodeloval SLS in ko je bil v opoziciji. Ob tem je ugotavljal, da sta Janševi vladi Slovenijo zadolžili za 5,6 milijarde evrov, Pahorjeva in sedanja vlada pa za 15 milijard evrov oz. približno trikrat več. "Skratka katastrofa," je dejal Pukšič.

Po mnenju poslanca SLS-a je prejšnja vlada s sprejemom varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) dala dober primer, kako privarčevati sredstva, da ne bo potrebno takšno zadolževanje in po njegovi oceni bi bila Slovenija po scenariju prejšnje vlade vsaj za deset milijard manj zadolžena.

Uvoziti bi morali tožilce in sodnike
Pukšič, ki je tudi član preiskovalne skupine, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, tudi meni, da bi morali pri iskanju in kaznovanju krivcev pripeljati tuje tožilce in sodnike, ki bi vse "počistili", tako kot je to po njegovih besedah storila Islandija.

Oba poslanca SLS-a sta bila tudi precej ogorčena zaradi napovedanega novega zadolževanja Slovenija. Po njunem mnenju je minister za finance Uroš Čufer odšel v London po nove tri milijarde evrov zgolj zato, da bi si vlada z njimi kupila socialni mir.

Pukšič je še poudaril, da brez reform in racionalizacije ne bo šlo. "Vsaki kmetici je jasno, da kolikor bo proizvedla, toliko lahko porabi," je opozoril. Ob tem je poudaril, da z racionalizacijo npr. v zdravstvu ne bi zmanjševali pravic, temveč bi po njegovem mnenju morali vzeti tam, kjer gre denar pod mizo oz. bi morali izkoreniniti sistemsko korupcijo prijavnih naročil.

Neuspešno črpanje evropskih sredstev
Poslanec Ribič pa je opozoril predvsem na neuspešnost pri črpanju evropskih sredstev, kjer je vladi lani uspelo prečrpati zgolj 48 odstotkov sredstev, ki so bila na voljo. Na drugi strani pa imajo po njegovih besedah slovenske občine za več kot 300 milijonov pripravljenih projektov za črpanje denarja, vendar zaman čakajo na pomoč državnih organov, da bi jim pomagali priti do sredstev. Tako pa ravno obratno največkrat naletijo na številne birokratske ovire.