V programih Radia Slovenija boste slišali zgodbo o koncertu Trboveljskih slavčkov, ki velja za prvi neposredni prenos med Evropo in Ameriko, pogovore s slovenskimi ustvarjalci radijskih vsebin po svetu; s sodelovanjem v podcastu Sound School, enem najboljših podcastov za radijske producente, pa bo še posebej izpostavljena vsebina, ki je nastala na delavnicah Avdiofestivala.
V preteklih sto letih se je radio izkazal kot ključni medij pri ohranjanju svobode mnenj in izražanja, zadovoljuje potrebe uporabnikov za vsakodnevno odločanje, pa tudi obvešča v izrednih razmerah in različnih krizah. Raziskave v tujini in tudi v Sloveniji potrjujejo, da uporabniki medijskih vsebin radiu najbolj zaupajo, pri čemer mu večina bolj zaupa kot televiziji, internetu, družbenim omrežjem ali tisku.
Ob pomembnem jubileju so v skupnem sporočilu EBU in Unesca zapisali, da radio slovi po dostopnosti, neposrednosti in intimnosti. Obstaja močan javni interes za njegovo zaščito in dostop do njega. Prepričani so, da radio lahko in mora ostati dostopen vsem ljudem, v vseh krajih, ne glede na način sprejemanja radijskega signala, prek prizemnih oddajnih omrežij (tako v analogni kot digitalni obliki) ali prek spleta. Dostopnost radijskih vsebin v avtomobilih je posebna skrb, saj spada med najbolj priljubljene načine poslušanja radia. Radio ima svoje mesto tudi v digitalni transformaciji informacijskega ekosistema, ki dopolnjuje internet in digitalne platforme. Razvoj komunikacijskih tehnologij bi moral povečevati pravice ljudi, da prejemajo informacije in ideje prek vseh medijev – namesto da pravice krati.
EBU in Unesco ob svetovnem dnevu radia pozivata vlade, regulatorne organe, tehnološko in avtomobilsko industrijo in vse člane svetovne radijske skupnosti, da zagotovijo zaščitne ukrepe, s pomočjo katerih bo radio še naprej uspeval. Da zaščitijo prost in neoviran dostop do radijskih vsebin, saj tako zagotavljajo pluralnost mnenj in zaupanja vrednih informacij; omogočajo naj radijskim ustvarjalcem, da še naprej pomagajo skupnostim in vsem govorcem manjšinskih jezikov, da prejemajo informacije in sodelujejo v demokratičnih procesih in da zagotovijo, da radio ostaja na voljo vsem ljudem, ne glede na njihove finančne možnosti ali osebne okoliščine.
13. februar, svetovni dan radia na programih Radia Slovenija
Prvi program Radia Slovenija bo objavil intervju z Edito Kudlàčovo, vodjo radijskega področju na EBU, na Valu 202 se ji bo z intervjujem pridružil tudi Mirko Štular, direktor Radia Slovenija in podpredsednik radijskega odbora EBU. V pogovoru bosta izpostavila izzive javnih radiev v okviru EBU. V oddaji Radiosfera na Prvem se bodo novinarji pogovarjali s slovenskimi radijskimi ustvarjalci, ki delajo v tujini, v kratki zgodbi pa bomo pojasnili, kako se je Mirna Peč znašla na seznamu potopisov portugalskega nacionalnega radia, ki jih pripravlja pisatelj in publicist José Luís Peixoto. Na Valu 202 boste ta dan lahko sodelovali v kvizu. Izbor glasbe, ki je pomemben element vseh radijskih programov, pa bo na ta dan v znamenju evropskih izvajalcev.
Še posebej velja izpostaviti oddajo Zborovska glasba (na sporedu bo v torek, ob 18.20 na programu Ars), v kateri bodo osvetlili fenomen znamenitega mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa, in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Vsebine Avdiofestivala v podkastu Sound School
Sound School Podcast, eden najboljših podkastov za radijske producente, bo ravno 13. februarja gostil novinarko Vala 202 Majo Stepančič, ki bo govorila izkušnji sodelovanja na potujoči delavnici radijskega pripovedovanja v Matavunu, ki je bila oktobra lani. V okviru delavnice je posnela zgodbo o sodobnem pastirju. Majina zgodba Sheep Whispering je bila premierno predvajana na drugem Avdiofestivalu, ki ga organizira Radio Slovenija. V njej gre po sledeh nekoč priljubljene grožnje lenim osnovnošolcem, da bodo končali kot pastirji na Vremščici. A delo pastirja včasih zahteva tudi doktorat in je zahtevno, a hkrati izjemno lepo. Delavnico, v okviru katere je nastala zgodba, sta vodila ameriška producenta Samantha Broun in Rob Rosenthal, ki je tudi avtor podkasta Sound School.
