Potem ko je predsednik vlade Borut Pahor na poziv Računskega sodišča DZ-ju predlagal razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca, se hrup okoli tega nikakor ne poleže. MMC je zato raziskal, kako dogajanje vidijo politični analitiki.

Turk: Pahor ima dvojna merila
Boštjan M. Turk je za našo spletno stran pojasnil, da premierjeva odločitev nima prave podlage, svoje mnenje pa je podkrepil s tem, da sta se v preteklosti že zgodila dva podobna primera (primer Erjavčevega predhodnika Janeza Podobnika in sedanje ministrice za kulturo Majde Širca), pa procesa ugotavljanja podpore ministru v DZ-ju kljub temu niso izvedli.

To po Turkovih besedah kaže, da ima Pahor dvojna merila - da ima prav, naj bi dokazovalo tudi premierjevo ravnanje v okviru afere Ultra oz. glede ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. "Utemeljitev te (Pahorjeve, op. a.) poteze pa bi utegnila biti zgolj želja po zamegljevanju dejanskih problemov v državi, češ zdaj pa se dva meseca vsi ukvarjajmo z Erjavcem in napačnim ločevanjem odpadkov," navaja analitik.

Tomšič ugotavlja, da je predlagana zamenjava Erjavca znotrajkoalicijsko motivirana, saj naj bi se SD, Zares in LDS želeli znebiti nelojalnega partnerja ("vse bolj samostojnega Erjavca"). Pahorjeva poteza se mu zato zdi populistična, saj naj bi vlada z Erjavcem kot grešnim kozlom skušala izboljšati svojo podobo v javnosti ("češ, mi znamo opraviti z nepravilnostmi v lastnih vrstah"). "Uradni razlog za zamenjavo, se pravi tisti, ki ga je navedlo Računsko sodišče, je namreč precej banalen – nekaj v zvezi s politiko ločevanja odpadkov ali nekaj podobnega. Prepričan sem, da povprečen državljan, ko prebere to utemeljitev, niti ne ve točno, za kaj gre oz. v čem naj bi bil problem. S takšnimi razlogi bi verjetno zamenjali marsikaterega ministra (če ne večino njih)," je dodal.

Kline: Erjavcu bi moral slediti še kdo
S tem pa se očitno ne strinja profesor s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Miro Kline, ki odločitev ministrskega predsednika glede ministra pozdravlja, pri čemer pa ugotavlja, da se je rojevala predolgo in da je prišla prepozno. Poleg tega verjame, da "eden ni nobeden", zato se sprašuje, kdo je na vrsti za Erjavcem, da zapusti vlado. "Vsi se bodo namreč počutili negotovi, ob čemer obstajata dve možnosti: ali bodo začeli delati več napak ali bodo začeli delati kot prava ekipa, in ne kot bratovščina Sinjega galeba," meni.

Konkretnih imen ministrov, ki jih ima v mislih, ni želel razkriti, saj je treba po njegovem mnenju počakati, da se vidi, kakšna panika bo zavladala. Če bo Erjavec razrešen, namreč po Klinetovih besedah brez panike ne bo šlo.

Turk: Tri afere obenem nenaključne
Turk na drugi strani verjame, da bo na koncu kratko potegnil Pahor, saj DeSUS zanj pomeni "znosno" večino" za vladanje, ki pa je zdaj, glede na to, da "se je Erjavec oblikoval v zelo spretnega politika", ne bo več. "Zdaj se utegne DeSUS homogenizirati prav na primeru Karl Erjavec. Neposrednega dokaza krivde zanj ne bo (bi že bil na mizi, če bi obstajal), vse bo izzvenelo pri insinuaciji in poskusih politične likvidacije. Največja žrtev tega bo naposled Pahor: dokaz več, da ni avtonomen igralec in da niti v ozadju vlečejo drugi, morda (najverjetneje) prav krog (nekdanjega predsednika republike Milana, op. a,) Kučana."

Če torej Kline v Erjavcu ne vidi nikakršne žrtve, Turk na vse skupaj ne gleda tako, saj verjame, da z objektivnega stališča Erjavec ni odgovoren za tisto, kar mu očita Računsko sodišče. Poleg tega se mu zdi nenavadno tudi število afer, ki so se zgrnile nad predsednikom DeSUS-a. "S forenzičnega stališča je nemogoče verjeti, da bi po naključju na glavo okolijskega ministra priletele tri afere hkrati," je poudaril in spomnil, da ministra bremenijo megleni konci zgodb, medtem ko svetlega začetka ni nikjer. "Patrio poznamo samo po medijski megli, dokazov ni do zdaj na mizo položil še nihče. Erjavcu tudi ni bila dokazana namerna malverzacija pri podpisu pogodbe o prodaji državnega deleža. O Računskem sodišču pa smo že povedali bistveno: zdi se tako, da so vse te afere sprožene prav z namenom s političnega prizorišča umakniti tistega, ki je stopil na prste transmisijam Foruma 21 in njegovega predsednika v DeSUS-u."

Tomšič: Erjavec populist brez pravih kompetenc za vodenje ministrstva
Da Erjavec le ni tako nedolžen, pa je mogoče razbrati iz besed Tomšiča, ki je ministra označil kot populističnega politika, pri čemer je spomnil na njegove izjave o 1.000 evrih visokih povprečnih pokojninah. Prav tako Erjavcu očita pomanjkanje kompetenc za opravljanje dela na resorjih, ki jih je do zdaj vodil, kar naj bi imelo za rezultat to, da se v ministrovanju do zdaj ni posebej izkazal. " Vsekakor pa on ni glavni, kaj šele edini problem sedanje vlade. Ob vsem, kar počne sedanja vladajoča koalicija, vseh napakah, nedoslednosti in pomanjkanju kompetence, predvsem odsotnosti kakšne koli razvojne strategije, predstavlja zgolj marginalen problem," je zatrdil.
Ob koncu se velja vrniti k Računskemu sodišču, o katerem je Turk dejal, da ne sprejema najbolj smotrnih odločitev. Spomnil je namreč na njegovo neproblematiziranje projekta Šentviškega predora in gradnje pediatrične klinike. Tudi sicer se mu zdi, da je nemogoče reči, da zakon omenjenemu sodišču daje pristojnost pozivanja k razrešitvi ministra. Tudi če bi jo, pa se to po njegovem mnenju ne more nanašati na Erjavca, temveč vsaj v dveh tretjinah na napake njegovega predhodnika Podobnika.
Tomšič: Sodišče preveč arbitrarno pri ocenah
Delovanje sodišča je pod vprašaj postavil tudi Tomšič, ki sicer ne problematizira pozivov k razrešitvam: "Pri tovstnih pozivih je problematično nekaj drugega, tj. precejšnja arbitrarnost pri ocenah o (ne)pravilnosti ravnanja posameznih državnih organov in njihovih nosilcev, tj. da se v enem primeru podobna zadeva označi kot huda, v drugem pa kot manj huda kršitev."
Za ocene in mnenja smo zaprosili tudi analitika Vlada Miheljaka in Miho Kovača, ki zaradi nedosegljivosti oz. prezasedenosti nanje nista utegnila odgovoriti.