Foto:
Foto:
Nadškof Rode je na Brezjah opozoril na pomanjkanje duhovnih vrednot; škof Kramberger je maševal na Ptujski gori, škof Pirih pa v Logu pri
Vipavi


Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je na Brezjah, največjem slovenskem romarskem svetišču, vodil somaševanje ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji.

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v pridigi med drugim opozoril na občutno pomanjkanje duhovnih vrednot. Posledica tega so boleči problemi slovenskega naroda, kot so "dvomi in neveseli odnos do življenja, moralna zbeganost mladih, vse večji prepad med bogatimi in revnimi, enostranskost medijev in primeri korupcije v vladnih krogih".


Slovenski metropolit je spregovoril tudi o samem Marijinem vnebovzetju, za katerega je dejal, da je skrivnost neizmerne radosti, saj je "slutnja tiste blaženosti, ki jo bomo uživali v nebeški slavi". To upanje pa ožarja že naš sedanji trenutek, ko misel na smrt spreminja v veselje, je prepričan Rode.

Mašo v župnijski in romarski cerkvi na Ptujski gori je vodil mariborski škof Franc Kramberger. V nagovoru vernikom je med drugim spomnil na slovensko približevanje Evropski uniji in izpostavil vlogo Cerkve na tej poti. Dodal je, da je prejšnji ateistični režim v vzhodnih državah porušil temelje življenjskih vrednot in jih je treba vzpostaviti na novo.

Koprski škof Metod Pirih je dopoldansko mašo daroval v romarski cerkvi Matere Božje Tolažnice v Logu pri Vipavi, zvečer pa bo maševal še v koprski stolnici, ki je posvečena skrivnosti Marijinega vnebovzetja.

Današnji praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga Slovenci imenujemo véliki šmaren, ponekod tudi vélika maša, sodi med najstarejše krščanske praznike, predvsem pa je največji, posvečen Materi Božji.

V jeruzalemski cerkvi so praznik Marije Device, ki so ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta, začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431. Vendar je versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju papež Pij XII. razglasil šele leta 1950.

Marijino vnebovzetje v Rimskokatoliški cerkvi praznujejo kot praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna plat ter da se večno in zemeljsko prepletata.