Vlada je na dopisni seji izdala odlok, ki s ponedeljkom, 18. maja, dopušča zbiranja do 50 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pri organiziranem zbiranju ljudi, na primer na javnih prireditvah, mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ-ja in poskrbeti, da bodo ljudje te ukrepe spoštovali.
Še vedno pa so začasno prepovedana zbiranja ljudi na javnih krajih, pri katerih ni mogoče preprečiti minimalnih stikov med ljudmi. To so dogodki, na katerih se predvaja živa ali mehanska glasba za ples, veselice, koncerti, na katerih ljudje aktivno sodelujejo s plesom, in organizirana zbiranja, na katerih zaradi narave zbiranja ali programa ni mogoče zagotoviti in spoštovati predpisanih navodil in priporočil.
Še vedno je prepovedano zbiranje ljudi v diskotekah in nočnih klubih ter zbiranje ljudi zaradi izvajanja aktivnosti ali programa na ali v vodi. Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih prav tako še vedno ni dovoljena.
Ob morebitnih novih žariščih bo vlada sproščanje nadomestila s strožjim režimom
"Epidemija se predvidoma končuje z zamikom -– konec tega meseca. Šele takrat epidemije ne bo več," je na dopoldanski novinarski konferenci dejal vladni govornik Jelko Kacin. Pojasnil je, da se z današnjim dnevom spreminja odnos do karantene – ta je odslej obvezna le ob vstopu iz držav zunaj EU-ja. "V ponedeljek se začenjajo dejavnosti v vrtcih in šolah in zato smo pohiteli s to odločitvijo, tudi zato da bi otroci lahko v vrtce in šole prihajali tudi čez državno mejo," je dejal Kacin.
"Ukrep je bil sprejet na zalogo," je o Odloku o preklicu epidemije poudaril vladni govorec in dodal, da se bo vlada na vse morebitne grožnje odzvala v realnem času. "Če bi se pokazalo, da se kjer koli v bližini odpira kako večje žarišče ali pa da je prišlo do večjega vdora covida-19 v Slovenijo, bo vlada režim sproščanja nadomestila s strožjim režimom, kakor je veljal še včeraj," je dejal Kacin. Vladni govorec je poudaril, da vsi drugi ukrepi veljajo še naprej in da je njihovo sproščanje predvideno 1. julija. Ukrepi v povezavi z množičnimi prireditvami bodo po besedah Jelka Kacina predvidoma veljali vse do konca leta in njihovo sproščanje je predvideno s 1. januarjem 2021.
Da vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica, je poudarila tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič. Prebivalce je ob tem pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja. "Vsi smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje virusa tudi v prihodnje," je poudarila in dodala, da bodo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje po uradnem koncu epidemije tudi moralno zavezujoča.
Strokovna skupina ni obravnavala preklica epidemije in ni dala soglasja k odpiranju mej
Strokovna skupina ministrstva za zdravje, ki jo vodi Bojana Beović, preklica epidemije ni obravnavala. V strokovni skupini so bili po besedah Beovićeve seznanjeni s preklicem epidemije, za katerega se je vlada odločila v četrtek pozno zvečer, a se o tem niso mogli pogovoriti v skupini, saj je bilo premalo časa. Osebno se je Beovićeva s preklicem strinjala, a dodala, da je "nujno zagotoviti nadaljevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje bolezni, in ukrepov, ki so potrebni za vzdrževanje zdravstva in pripravo na morebitni oziroma kar realno pričakovani jesenski drugi val".
Epidemija kot ukrep, ki drži državo v nekem posebnem stanju, po njenem prepričanju ni več smiseln glede na število potrjenih primerov v zadnjem času "in še posebej glede na to, da so praktično vse dejavnosti v državi že začele delovati, sicer na neki spremenjeni način, ki bo trajal, ampak vendarle stanje ni več tako, kot je bilo pred mesecem dni", je dejala.
Po njenih napovedih bo v prihodnjih mesecih prav gotovo še nekaj posameznih izbruhov. "Podobno kot v drugih državah lahko pričakujemo, da bo do njih prihajalo pretežno zaradi vnosa bolezni iz drugih držav, kjer je bolezen še bolj aktivna," je pojasnila. S tem je povezana tudi vladna odločitev, da Slovenija odpre meje, o kateri pa strokovna skupina ni bila obveščena in ni prejela nobene pobude za presojo. "Mi smo pred nekaj dnevi poslali na ministrstvo mnenje glede odpiranja mej, ki je bilo bolj konservativno," je dejala. Tveganje vidi v tem, ker je marsikatera država, iz katere bodo prihajali potniki v Slovenijo, v slabšem epidemiološkem stanju kot Slovenija. "Tako je verjetnost, da bo prišlo do vnosa okužbe, ker bo ta prehod v bistvu nekontroliran, kar precejšnja," je dodala.
Kot je pojasnila, je njihovo mnenje temeljilo na priporočilih Evropske komisije, in sicer da mora biti odpiranje mej usklajeno med posameznimi državami članicami EU-ja. Prav tako mora biti ocenjeno tveganje, ki mora biti v obeh državah sorazmerno nizko in primerljivo, je navedla. To je bilo takrat njihovo mnenje, naprej pa se o tem niso pogovarjali, je pojasnila. Dodala pa je, da razume, da je treba upoštevati tudi družbeno ozračje in da se zaveda pritiskov na odpiranje meja, predvsem s Hrvaško.
Preklic splošne epidemije omogoča ugodna epidemiološka slika
Premier Janez Janša je možnost preklica nakazal na četrtkovi parlamentarni seji, ko je dejal, da ima Slovenija "najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, kar omogoča tudi preklic splošne epidemije in se bo verjetno pokrilo z datumom, ko se iztekata prva dva protikoronska svežnja". Slovenija tako po njegovih besedah prehaja iz obdobja epidemije v obdobje nevarnosti izbruha drugega vala.
A vlada je z odločitvijo pohitela in odločitev sprejela že na večerni dopisni seji, čeprav je bilo iz vrst stroke slišati pomisleke glede preklica epidemije, saj da se trenutno šele sproščajo nekateri ukrepi, zato je težko predvideti, kaj bo to prineslo. S preklicem epidemije pa je vlada preprečila, da bi ukrepi iz prvih dveh protikoronskih svežnjev veljali do konca junija. Zakona o interventnih ukrepih namreč določata, da ukrepi nehajo veljati 31. maja, vendar le če se epidemija prekliče do 15. maja.
Nov režim vstopanja v državo
Vlada je spremenila ukrepe na mejnih prehodih in na nadzornih točkah na notranjih mejah Slovenije. Po prihodu v državo za prebivalce Slovenije in drugih držav EU-ja karantena ni več predvidena. Izjema so tisti, ki vstopajo iz držav zunaj EU-ja. Ti bodo napoteni v 14-dnevno karanteno.
V veljavi ostajajo strogi ukrepi za tujce, ki na slovensko mejo prihajajo z vidnimi znaki okužbe zgornjih dihal ali s pozitivnim izvidom okužbe z novim koronavirusom. Takim tujcem lahko država zavrne vstop.
Nevarnost širjenja okužbe ostaja
Vlada je odločitev sprejela na podlagi ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je presodil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji. Kljub preklicu še vedno veljajo nekateri splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covid-19, saj nevarnost širjenja okužbe s koronavirusom ostaja.
Od četrtega marca 1464 potrjenih okužb
Trenutno epidemiološko stanje namreč omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19, ne pa še njihove odprave v celoti, ugotavlja NIJZ. Prvi potrjen primer okužbe s SARS-CoV-2 smo v Sloveniji imeli 4. marca, do vključno 13. maja pa smo našteli 1464 potrjenih primerov okužbe. Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno <1.
NIJZ v svoji oceni še poudarja, da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, osamitev bolnih, iskanje stikov, karantena za visoko tvegane tesne stike, higiena rok in kašlja ter spoštovanje varne razdalje. Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti so omogočili omejitev širjenja bolezni. Poleg tega sta tudi v prihodnje potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
Epidemija je bila razglašena 12. marca, še v času vlade Marjana Šarca oziroma dan pred prisego vlade Janeza Janše.
Opozicija svari pred prenehanjem ukrepov pomoči
"Iz ene skrajnosti v drugo," je odločitev vlade komentiral predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. "Brez vnaprejšnje priprave, kar čez noč. Medtem ko dr. Bojana Beovič svari, da preveč sproščeno vendarle ne smemo ravnati, vlada (bolje rečeno, Janša, drugi so bolj statisti) razglasi konec epidemije. Kar na dopisni seji. Srednje poti ni, samo skrajnost," je bil oster Šarec.
"Vlada krize ne obvladuje več. Nima nikakršnega načrta, kako bomo preživeli naslednje tedne, kaj šele mesece. Ključne odločitve, kot je razglasitev konca epidemije, sprejema čez noč, pet minut pred roki. Deluje popolnoma nekoordinirano, z danes na jutri," je bil do vlade in njenega načina sprejemanja odločitev kritičen tudi koordinator Levice Luka Mesec. V Levici vladi sicer očitajo, da je epidemijo preklicala zato, da bi lahko ukrepe pomoči ukinila že z 31. maja.
Iz stranke SAB so sporočili, da so "zelo presenečeni, da se je predsednik vlade malo pred polnočjo rokohitrsko odločil, da epidemijo v državi prekliče". V izjavi za javnost so zapisali, "da gre pri tem za vnovično solo politično akcijo predsednika vlade, s katero je preprečil podaljšanje nekaterih ukrepov pomoči in se izognil finančnim izplačilom".
"Bojim se, da je bila odločitev vlade o koncu epidemije v Sloveniji politična, in ne strokovna. To pomeni konec pomoči samozaposlenim, podjetjem in delavcem v stiski. Omejevalni ukrepi pa ostajajo," se je na aktualno dogajanje odzvala evropska poslanka Tanja Fajon (SD).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje