Komisija DZ-ja, ki preiskuje politično odgovornost Gregorja Golobiča, od NLB-ja še ni prejela vse zahtevane dokumentacije. Najverjetneje bodo zaslišali tudi guvernerja Banke Slovenije.

Predsednik komisije Rudolf Petan (SDS) je pojasnil, da gre predvsem za dodatna gradiva, ki jih je predlagala članica komisije Cveta Zalokar Oražem, pa tudi gradiva, ki jih je predlagal sam Petan in bi dodatno pojasnila, kako so posamezna posojila zavarovana. Dogovori, ki so jih od NLB-ja že prejeli, namreč po Petanovih besedah niso zadovoljivi, saj sporočajo le, da so posojila zavarovana, ne pojasnjujejo pa tudi, kako.

Z NLB-ja so sporočili, da lahko preiskovalna komisija dokumente zahteva prek sodišča, kar se zdi Petanu precej nenavadno, zato si bo še naprej prizadeval, da bi zahtevane dokumente od banke dobili po običajni poti.

Od banke bodo zahtevali tudi podatke, kako so posojila vplivala na njeno likvidnost
Pojasnil je še, da so se na seji komisije, ki je potekala za zaprtimi vrati, dogovorili, da bodo pospešili delo komisije. Do zdaj je namreč v DZ-ju veljala praksa, da se v enem mesecu skliče ena seja, na kateri so zaslišane do tri priče, člani komisije pa si želijo, da bi delo potekalo hitreje. Naslednja seja bo tako 10. februarja, na njej pa bodo obravnavali predlog člana komisije Franca Pukšiča (SLS), ki je predlagal, da se razširi dokazni sklep in zasliši več prič, ter predlog članice komisije Cvete Zalokar Oražem (Zares), da bi od NLB-ja zahtevali podatke, kako so posojila vplivala na likvidnost banke. Pukšič je nato predlagal še, da bi v NLB-ju pojasnili tudi, kako so na likvidnost banke vplivala druga posojila. Po Petanovih besedah ta točka ostaja odprta, da lahko člani komisije predlagajo še druga podjetja, katerih posojila naj bi preiskovali.

Najverjetneje bo komisija tako v prihodnje na zaslišanje povabila tudi guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Razlog so predvsem njegove besede v medijih, da dokapitalizacija NLB-ja ni potrebna in da Banka Slovenije ni zadolžena za podajanje poročila o zadolženosti posameznih bank, pač pa morajo to storiti banke same, v tem primeru NLB.

Golobičev zagovornik zahteval vpogled v gradivo komisije
Ko bodo upoštevane te točke, naj bi komisija nadaljevala preiskovalno delo in kot prvega zaslišala preiskovanca, torej Gregorja Golobiča. Petan je ob tem dejal še, da je komisija od Golobičevega zagovornika, odvetniške pisarne Mihe Kozinca, že prejela zahtevo za vpogled v celotno gradivo komisije, čemur bodo v komisiji tudi ugodili.

Sicer pa je Petan pojasnil še, da je na seji Zalokar Oražmova izrazila nezadovoljstvo, češ da še ni prejela vseh gradiv komisije, ki bi jih ta morala posredovati. Dodal je, da je pri službah DZ-ja preveril, kako je s poslanim gradivom, in dobil informacijo, da bi morala Cveta Zalokar Oražem vse gradivo že prejeti. Je pa res, da je poslanka priznala, da torkove pošte še ni uspela pregledati, ker je na sejo prišla neposredno od doma.
Komisija nastala na pobudo opozicije
Spomnimo: predsednik komisije Petan je po januarski seji, ko so ministru Golobiču dodelili status preiskovanca in oblikovali seznam prič, dejal, da naj bi se zdaj dogovorili o nadaljnjem delu. Na seznamu prič so med drugim ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji in trenutni predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič in Božo Jašovič, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, ustanovitelj podjetja Ultra Miloš Urbanija in poslanec SDS-a Andrej Vizjak.

Komisija DZ-ja je nastala na zahtevo opozicijskih strank SDS, SNS in SLS. Med drugim preiskuje sum, da se je prvak Zaresa in minister Golobič izognil plačevanju davkov v Sloveniji ter da je ravnal klientelistično in koruptivno, da bi NLB Ultri odobril pridobitev slabo zavarovanih posojil.