Letošnje leto je gledališkemu in filmskemu tandemu Silvi Čušin in Janezu Škofu prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku.

Nina Zagoričnik se je na Valu 202 z njima pogovarjala o igralskih nedeljah, tremi, besedilih in glasbi.

Ob nedeljah načeloma ne igrata, in "če je v soboto premiera, me potem v nedeljo zagotovo boli glava," je povedala Silva Čušin. Janez Škof se zelo rad vozi na vaje z avtobusom: "Ker se lahko vmes učim besedilo. To je krasen čas za ponavljanje. Najboljše pa je na sprehodu, kjer lahko govoriš na glas."

Tremo delita na dve različici: "Lahko je panična, lahko je pa adrenalinska. Panična je taka hropeča, kadar ne znaš besedila. To imam večkrat na vajah, ker imam občutek, da vsi že znajo besedilo, jaz pa ne," dodaja Janez Škof

Priznavata, da sta zelo uigran tandem: "Nama ni treba veliko igrati. Se lahko samo pogledava in se pogovoriva vse, kar se hočeva. Ali se kregava ali pa imava rada. To je samo veselje," pravi Silva Čušin.

Janez Škof je spregovoril tudi o svojem glasbenem ustvarjanju, ki pa se najverjetneje končuje: “Obdobje Čomp je verjetno minilo. Nimam več energije in časa. S to mojo musko ne bo v prihodnje nič več.”