V. d. glavne tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata RS je postala Martina Gašperlin. Foto: BoBo
V. d. glavne tržne inšpektorice Tržnega inšpektorata RS je postala Martina Gašperlin. Foto: BoBo

V sindikatu so spomnili, da je vlada v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za letošnje in prihodnje leto povečala dovoljeno število zaposlenih, a tega kadrovskega povečanja po njihovih navedbah ne bodo deležni državni inšpektorati, še posebej ne inšpektorat za delo in zdravstveni inšpektorat, za katera v sindikatu ugotavljajo, da sta "kadrovsko pohabljena in slabo vodena".

Malo inšpektorjev, ki so povrhu deležni groženj

V ZSSS-ju zaradi dvomov o zakonitem delovanju inšpektorata zahtevajo nadzor

Poudarjajo, da je na zdravstvenem inšpektoratu za celotno državo 68 inšpektorjev, ki dejansko opravljajo inšpekcijske preglede na terenu. Kot so zapisali, so inšpektorji preobremenjeni, deležni pa so tudi groženj, zato pozivajo k sprejetju ustreznih ukrepov za njihovo zaščito.

"Država mora zagotoviti optimalno varovanje pravne in fizične integritete inšpektorjev, ki že drugo leto intenzivno izvajajo nadzor spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije, tako da se pri delu in v svojem prostem času počutijo varne, saj so pogosto zastraševani, ogroženi, javno prezrti in neupoštevani, kar vse skupaj lahko kritično oslabi splošno učinkovitost inšpekcijskega nadzora," so zapisali v sindikatu.

Po njihovih navedbah je vlada zdravstvenim inšpektorjem postavila zahtevo, da dnevno opravijo štiri nadzore spoštovanja ukrepa PCT (preboleli, cepljeni, testirani) in kršilce oglobijo. Tako bodo, kot so dodali, inšpektorji sicer pisali plačilne naloge, a so v sindikatu prepričani, da jih bo v pritožbenem postopku pristojno okrajno sodišče razveljavilo.

Zdravstveni inšpektorat vodi "slamnata" vršilka dolžnosti

V sindikatu sicer pozivajo tudi k oblikovanju ločene pogajalske skupine sindikatov državnih uslužbencev in uslužbencev uprav lokalnih skupnosti, ki se bo z vladno pogajalsko skupino pogajala ločeno. Sindikati posameznih poklicnih skupin oz. dejavnosti javnega sektorja se namreč za svoj boljši položaj in višje plače pogajajo z resornimi ministri, uslužbenci državnih organov in uprav lokalnih skupnosti pa so "neke vrste talci neuradniškega dela javnega sektorja" in je razmerje v korist preostalih šest proti ena, so pojasnili.

Na državo naslavljajo tudi zahtevo po obnovitvi socialnega dialoga med sindikati javnega sektorja in vladno pogajalsko skupino ter hkratnim začetkom delovanja Ekonomsko-socialnega sveta.