Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci najprej poudaril vlogo zaposlenih v javnem sektorju, ki so bili med epidemijo covida-19 še posebej izpostavljeni in katerim gre po njegovih besedah zasluga, da je Slovenija epidemijo covida-19 prebrodila relativno uspešneje kot večina drugih držav.

"Težava je, da deklarativne zahvale, ki jih sicer poslušamo in so seveda dobrodošle, nimajo potem nekega ustreznega odgovora v ravnanju oblasti," je poudaril Štrukelj in dodal, da se zaposlenim v javnem sektorju nekako ne dopušča enakovrednega dialoga in razprave tudi o vrednotenju tega dela, ki je bilo opravljeno med krizo.

"Ker je bila oblast prepričana, da sama najbolje ve, kako se stvari streže," so se po Štrukljevih besedah zgodile napake in celo nezakonitosti, te pa bodo prinesle tudi dodatne stroške, saj se že napovedujejo tudi tožbe.

Kot problematično so v KSJS-ju navedli izplačevanje obeh dodatkov, tako dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor za delo v rizičnih razmerah kot dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu.

Izplačevanje dodatkov kaotično

Pri tem je Štrukelj spomnil tudi na odločitev komisije za razlago kolektivne pogodbe glede dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki je bila dosežena s preglasovanjem in proti volji sindikatov. Po mnenju večine strokovnjakov pa je komisija z njo tudi presegla pooblastila, saj je posegla v samo vsebino kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj.

Predstavniki sindikatov so ob tem opozorili, da je v posameznih dejavnostih glede izplačila dodatkov situacija kaotična. Tako je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič navedla, da na teh področjih vlada prava zmeda, saj ponekod še niso prejeli ne enega ne drugega dodatka. Vzrok je tudi v tem, da v nekaterih zavodih po navedbah delodajalcev finančnih sredstev za izplačilo dodatkov sploh še niso prejeli. "Sredstva morajo biti zagotovljena ne na papirju, pač pa na finančnem računu," je poudarila.

Poleg tega po njenih besedah prihaja do nedoslednosti in se dodatka izplačujeta na različne načine, ponekod le za nekaj ur in ne za ves delovni čas, ponekod po kolektivni pogodbi in ne po interventnem zakonu, ponekod spet nasprotno. Arbitrarnost je očitna pri primerljivih delovnih mestih, za katera v eni bolnišnici izplačajo dodatek za 100 odstotkov delovnega časa, v drugi bolnišnici pa le za 50 odstotkov delovnega časa, je dodala.

Znotraj socialnega varstva pa je posebej skrb vzbujajoče stališče nekaterih koncesionarjev, ki dodatka sploh ne nameravajo izplačati, čeprav jih k temu zavezuje kolektivna pogodba, je navedla Ilešič Čujovičeva, ki je še menila, da brez vložitve sodnih sporov ne bo šlo.

Arbitrarnost glede meril za izplačilo dodatkov je tudi očitek Policijskega sindikata Slovenije. Zaposleni v javnem sektorju lahko od obeh dodatkov skupaj dobijo največ 100 odstotkov urne postavke. A kot je pojasnil predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko, toliko ni dobil niti eden od policistov, ki so bili med epidemijo izpostavljeni "v prvih vrstah".

Cvetko je opozoril, da so se tudi neobjektivno izplačali dodatki, saj je bila upravičenost do višine dodatka določena na podlagi dolžnosti oz. obveznosti in usposabljanj posameznih zaposlenih. Tako sta med epidemijo dva policista, ki sta opravljala popolnoma enake naloge, dobila bistveno različno plačilo.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar pa je ugotavljala, da je le približno tretjina zdravstvenih zavodov dodatke izplačala korektno, tretjina jih je izplačala po čudnih merilih, ena tretjina pa delavcem sploh ni dala sklepov o izplačilu dodatkov.

Ministrstvo za javno upravo zavrača pomanjkanje socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja

Ministrstvo za javno upravo zavrača očitke konfederacije sindikatov javnega sektorja o pomanjkanju socialnega dialoga. Tega so vodili tudi med epidemijo novega koronavirusa, a drugače kot sicer. So pa "slišali opozorilo sindikatov" in napovedujejo skorajšnje oblikovanje nove vladne pogajalske skupine.

Kot so za medije pojasnili na ministrstvu, so dialog s sindikati vodili o vseh ukrepih, povezanih z epidemijo, marsikakšno od pripomb sindikatov so tudi upoštevali, ne pa vseh, zato niso dosegli soglasja.

Del dialoga so vodili v okviru delovne skupine pod vodstvom ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, del pa korespondenčno. Ministrstvo pa predvideva, da se bodo na vladni strani kmalu začele dejavnosti za imenovanje nove vladne pogajalske skupine po menjavi vlade.

Glede razlik v izplačilih dodatkov po kolektivni pogodbi in po interventnem zakonu uslužbencem, ki opravljajo primerljive naloge, na kar so opozorili sindikati, so na ministrstvu ponovili, da država enostavno ne more določiti višine dodatkov za vse javne uslužbence, da pa so posamezni resorji in organi bolj ali manj sledili usmeritvam, ki so jih pripravili.

Za oba dodatka bo denar sicer zagotovljen v proračunu, morajo pa posamezni delodajalci znotraj javnega sektorja dodatek po kolektivni pogodbi izplačati, nato pa dobijo povračilo iz proračuna. Po zagotovilih ministrstva teh zahtevkov ne bodo zavračali, denar bo zagotovljen. Ocene, koliko sredstev bo predvidoma izplačanih, ne razkrivajo.

Zavodom, ki enostavno nimajo sredstev za plačilo dodatka, saj bi se lahko znašli v likvidnostnih težavah, pa svetujejo, naj se obrnejo na svoje resorno ministrstvo in bodo skupaj poiskali rešitev. Tako so denimo med drugim že pomagali nekaterim domovom za starejše občane.

Drugače je z dodatkom za nevarnost in obremenitve po interventnem zakonu. Za tega je država določila limit, to je 39,2 milijona evrov, posamezni delodajalci bodo zahtevek poslali na matični resor, ta pa naprej na ministrstvo za finance. Če zahtevek ne bo ustrezno obrazložen ali ne ustreza postavljenim merilom, ga lahko zavrnejo.

Sindikate skrbi tudi stališče nekaterih koncesionarjev znotraj socialnega varstva, da dodatka ne bodo izplačali. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da iamjo, ko gre za dodatek po kolektivni pogodbi, zaposleni pri koncesionarju enake pravice kot njihovi kolegi v javnih zavodih. V tem delu to torej ne more biti odločitev koncesionarja. Niso pa koncesionarji zavezani k izplačilu dodatka po interventnem zakonu.

Ministrstvo sicer še nima zbranih vseh podatkov o tem, koliko dodatkov je bilo izplačanih v celotnem javnem sektorju k aprilskim plačam. Obljublja pa, da se bodo potrudili pohiteti.