Opozicija je izrazila nezadovoljstvo nad dvigom porabe države, del opozicije pa je ocenil, da bi moral biti višji. Foto: DZ/Matija Sušnik
Opozicija je izrazila nezadovoljstvo nad dvigom porabe države, del opozicije pa je ocenil, da bi moral biti višji. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog odloka zvišuje zgornje meje dovoljenih odhodkov v letu 2019 za vse štiri javne blagajne: državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin. Vse štiri skupaj bodo lahko imele 20,61 milijarde evrov izdatkov (po veljavnem odloku 19,51 milijarde evrov), namesto 0,2-odstotnega pa naj bi po novem ustvarile presežek v vrednosti 0,4 odstotka BDP-ja.

Na podlagi teh novih številk bo vlada predvidoma sredi januarja pripravila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019. Glede tega je predlagano zvišanje zgornje meje odhodkov z veljavnih 9,70 milijarde evrov na 10,16 milijarde evrov, namesto zdaj dovoljenega 0,6-odstotnega primanjkljaja pa naj bi ustvaril 0,3 odstotka BDP-ja presežka.

Bertoncelj: Da ne bi prišli v skušnjavo
"Čeprav se zgornja meja dovoljenih izdatkov zvišuje, pa vlada pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov zasleduje načelo previdnosti, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti,"
je pred člani odbora zatrdil finančni minister Andrej Bertoncelj. "Svarim, da ne bi prišli v skušnjavo primanjkljaja, tega ne bom podpisal," je dodal.

Zatrdil je, da predlagani odlok v največji mogoči meri naslavlja socialna, razvojna in druga vprašanja, s katerimi se sooča naša družba. V njem so upoštevani tudi vsi ukrepi, ki jih je letos dodatno prevzela država, kot so zvišanje povprečnine za občine, višji letni dodatek za upokojence, izredna uskladitev pokojnin ter dogovor glede plač javnih uslužbencev.

"Prav je, da smo v času gospodarske rasti poskrbeli za socialno ogrožene kategorije, da zmanjšujemo dolg in da imamo presežek," je povzel minister. Priznal je, da dinamika zahtevanih fiskalnih naporov ne bo v celoti sledila pravilom Evropske komisije, vendar pa ob prehitri fiskalni konsolidaciji ne bi bilo mogoče dosegati ustrezne gospodarske rasti.

Šircelj: Pričakujemo ohlajanje
Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da predlagane nove višine dovoljenih odhodkov napovedujejo oddaljevanje od cilja dolgoročne vzdržnosti javnih financ. "Ob ohlajanju gospodarske rasti, kot jo napoveduje urad za makroekonomske analize in razvoj, ne bi s tako lahkoto obravnaval odloka," je nasprotoval obravnavanemu dokumentu ter opozoril, da bi morali biti maksimalni izdatki države v letu 2019 za okoli 270 milijonov evrov nižji od predlaganih. Na to je v svojem mnenju opozoril tudi fiskalni svet.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je predlogu odloka odrekel podporo. "Ne bi želel, da imamo ob taki gospodarski rasti še naprej potratno državo," je dejal in menil, da bi si morali v ugodnih časih zgraditi večjo odpornost pred novimi krizami. "Z moje strani ne bo podpore, ker nisem dobil zagotovila, da ta odlok zagotavlja odpornost na morebitno prihodnjo gospodarsko krizo," je dejal.

Levica za višanje porabe
Luka Mesec (Levica) je zvišanje dovoljene porabe pozdravil, pravzaprav se mu zdi še prenizko. "Pozdravljam, da gremo v ekspanzijo, a mislim, da bi si lahko privoščili še več," je dejal in menil, da nas tudi morebitno nasprotovanje Evropske komisije ne bi smelo skrbeti, saj bodo njene oči uperjene drugam, ne k državam s presežkom. Vlada bi morala spodbujati domače povpraševanje, to pa bo po mnenju Levice najboljše storila tako, če bo pomagala socialno ogroženim.

Fiskalni svet opozarja
Fiskalni svet je stališče do obravnavanega odloka predstavil prejšnji teden na novinarski konferenci, pri vabilu na sejo odbora pa je očitno prišlo do zapleta. Kot so po seji sporočili iz fiskalnega sveta, so bili o obravnavi predloga odloka obveščeni prek elektronske pošte šele danes, ko je ta že potekala, zato svojega stališča niso mogli predstaviti poslancem. Od DZ-ja pričakujejo preverjanje in javno pojasnitev razlogov, zakaj vabila niso prejeli pravočasno.

Fiskalni svet, katerega naloga je prav ocenjevanje proračunskih dokumentov, sicer svari pred previsokimi javnofinančnimi izdatki. Predvideno povečanje javnofinančnih izdatkov v letu 2019 za 1,1 milijarde evrov na 20,61 milijarde evrov se mu zdi previsoko, fiskalno pravilo bi namreč spoštovali z dvigom izdatkov zgolj za 830 milijonov evrov. "Z odstopanjem od srednjeročne vzdržnosti se možnost za poslabšanje pogojev potencialne rasti v trenutno negotovih razmerah povečuje," še piše v sporočilu za javnost.

DZ bo odlok potrjeval na izredni seji, ki jo bo kolegij predsednika DZ-ja predvidoma sklical za petek.

Video: Posnetek seje v celoti