Pri ZSSS napovedujejo tudi nadaljevanje sindikalnih aktivnosti na področju dviga plač v gospodarstvu. Foto: BoBo

Izvršna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje je ob tem poudarila, da bodo skladno s spremembami zakona o minimalni plači iz minimalne plače z letom 2020 izločeni vsi dodatki. To po eni strani omogoča, da bo minimalna plača dostojna, a prinaša tudi nekaj težav. "Problem je ta, da bo posameznik, ko bo prejel 12 minimalnih plač v višini 886 evrov bruto in regres v višini minimalne plače, presegel mejo, ki bi mu omogočila upravičenost do najvišje olajšave," je opozorila.

Tako bo ena ključnih zahtev ZSSS-ja letos povišanje meje upravičenosti do najvišje splošne dohodninske olajšave. "Če te spremembe vlada ne bo storila, bo imela največjo korist zaradi dviga minimalne plače prav država," je opozorila Pojetova. Poleg tega si želijo, da bi se izračuni minimalnih življenjskih stroškov ‒ zakon višino minimalne plače postavlja 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, prvi izračuni naj bi bili opravljeni leta 2023 ‒ opravljali vsake tri leta, ne vsakih šest let, kot določa zakon.

Za dosledno uresničevanje zakona o minimalni plači je po njenih navedbah potrebna tudi sprememba denarnih družinskih prejemkov. ZSSS namreč ugotavlja, da bodo družine zaradi višje minimalne plače upravičene do nižjih otroških dodatkov, zato predlagajo, da se prilagodi meja prvih petih dohodkovnih razredov za otroški dodatek.

Omenjene tri zahteve so po besedah Pojetove ključne, opozarjali pa bodo tudi na druge potrebne spremembe na davčnem področju, med drugim razbremenitev plač srednjega razreda in ponovno uvedbo letnega usklajevanja tako osnov kot olajšav. "Dovolj je bilo, da se našo konkurenčnost gradi na delavskih plačah," je še poudarila Pojetova.

Sindikati opozarjajo na nepriznane poklicne bolezni

Sindikate čaka pogajanje o splošni kolektivni pogodbi
ZSSS si bo letos po besedah predsednice Lidije Jerkič prizadevala tudi za višje plače v zasebnem sektorju. "Ta zadeva ni niti preprosta niti dorečena," je dejala in pojasnila, da si želijo sestanka z delodajalskimi organizacijami, na katerem bi radi slišali dokončen odgovor, ali so pogovori o novem plačnem modelu, ki so tekli, zares končani.

Med dejavnostmi, ki jih čakajo, je izpostavila še končanje notranjih pogovorov o splošni kolektivni pogodbi. Jerkičeva pričakuje, da bo predlog pripravljen še ta mesec in da ga bodo posredovali nasprotni strani. "Gre za pogodbo, ki smo jo nekoč že imeli, veljati je prenehala leta 2004 ali 2005. Od takrat naprej praktično ni več enotnega plačnega modela v zasebnem sektorju, kar dodatno predstavlja težavo tudi v pogajanjih za panožne pogodbe," je opozorila vodja ZSSS-ja in dodala, da bodo med člani z anketo iskali podporo za sindikalne dejavnosti, povezane s plačami, vključno s stavko.

Urediti je treba področje poklicnih bolezni
ZSSS bo posebno pozornost namenil tudi ureditvi področja poklicnih bolezni. Izvršna sekretarka Lučka Böhm je spomnila, da je letošnje leto 29. leto po vrsti, v katerem država še vedno nima predpisa, ki bi omogočal pravnoveljavne postopke za verifikacijo poklicnih bolezni. Tako si želijo, da bi minister za zdravje Samo Fakin še letos sprejel pravilnik o poklicnih boleznih. Ministra pozivajo tudi k posodobitvi pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. "Naj bo leto 2019 tisto leto, ko bomo dosegli premike za delavce na tem področju," je še poudarila.

Trd oreh predstavljajo kršitve na področju razporejanja delovnega časa, ki so jih ugotovili inšpektorji in ki poleg prekarnosti na trgu dela postaja vedno večji problem v državi. Ekonomsko-socialnemu svetu bodo predlagali, naj februarja ustanovi strokovno skupino, ki se bo ukvarjala s to problematiko, je dejal izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko. Spremeniti bo treba zakon o evidencah s področja dela in socialne varnosti ter zakon o inšpekciji dela. Kot je še dejal, bo treba pristopiti tudi k sistemskemu reševanju pomanjkanja usposobljenega kadra.