Odbor je o prodaji letalske družbe nemškemu finančnemu skladu 4K razpravljal na zahtevo poslancev Levice.

Luka Mesec (Levica) je dejal, da je SDH družbo prodal skladu, ki je imel 25.000 evrov kapitala, kar je štirikrat manj, kot je znašala že tako simbolična kupnina, in to po več kot 90 milijonih evrov dokapitalizacij, s popotnico še treh dodatnih milijonov evrov. "Da ob tem napoveš katastrofo, ni treba biti ravno vedeževalec," je dejal. Zato želi, da odgovorne institucije prodajo razčistijo in poiščejo odgovorne za nastali položaj.

Hkrati je poudaril, da s stečajem Adrie Airways Slovenija ne izgublja le povezljivosti in konkurenčnosti, temveč tudi veliko znanja, ki so ga imeli zaposleni. "Piloti so že od marca opozarjali na težave, ki bodo najverjetneje pripeljale do stečaja. Vlada pa do konca septembra ni pripravila nobenega načrta. Zakaj niste reagirali? Zakaj ste o tem začeli razmišljati šele septembra?" je vprašal predstavnike vlade.

Prepričan je, da bi se morala država že pred pol leta odločiti za iztisnitev nemškega sklada, ki je družbo kupil leta 2016, iz lastništva Adrie Airways. "Bojim se, da so sanje o novem podjetju predvsem pesek v oči vlade predstavnikom zaposlenim, da se nam ne bi bilo treba soočiti s tem, da smo izgubili letalskega prevoznika," je dejal.

Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal s predlagatelji seje, da bi morali analizirati, kdo je odgovoren za propad družbe in zakaj se je to zgodilo. Ob tem pa je bil skeptičen do ideje, da bi država ustanovila novega letalskega prevoznika, saj je bilo že v primeru Adrie Airways jasno, da je bila družba izredno pomembna tudi za politiko in njeno vplivanje na gospodarstvo.

Poslanci so se sicer spraševali, kakšen smisel ima razprava o posledicah privatizacije po tem, ko je družba že pristala v stečaju. "Veste, kaj je to danes? To je sedmina," je dejal Soniboj Knežak (SD), ki je menil, da gre le za predstavo za javnost, ki ne bo z ničimer pripomogla k reševanju položaja.

Vprašanje Adrie Airways je vprašanje ekonomije obsega, ki Slovenijo pesti tudi na drugih področjih, pa je ugotavljal Jože Lenart (LMŠ). "Če dodamo še vmešavanje politike v gospodarstvu, pa končamo tam, kjer smo." Spomnil je, da vlada že proučuje možnosti, kako bi lahko ukrepala po stečaju in izgubi nekaterih pomembnih povezav Slovenije z Evropo.

O tem je spregovoril tudi Igor Zorčič (SMC), ki je opomnil poslance, da je odbor za infrastrukturo v četrtek že zavrnil zakonski predlog, ki bi omogočal možnost subvencioniranja določenih letalskih linij. "Dejstvo je, da je podjetje funkcioniralo, dokler so država in banke vanj vlagale sredstva. Zdaj pa se moramo odločiti, ali potrebujemo novega letalskega prevoznika ali se bomo znašli kako drugače," je dodal.

Škof: Adria je bila že pred prodajo na robu stečaja

Predsednik uprave SDH-ja Škof je v odgovoru na njegova vprašanja dejal, da je bila Adria Airways že pred prodajo na robu stečaja, preobrat pa ni uspel niti novemu lastniku. Spomnil je na več državnih dokapitalizacij, s katerimi je država v preteklih letih pomagala podjetju; skupaj se je nabralo za 93 milijonov evrov.

Postopek prodaje je bil po njegovih besedah izveden profesionalno in transparentno, skladno z mednarodnimi standardi. Vse ponudbe, ki so jih prejeli, so vključevale zahteve po sodelovanju prodajalcev v dokapitalizaciji. "Če je ne bi prodali, bi šla Adria Airways najbrž že takrat v stečaj. Omenjeni sklad je oddal najboljšo ponudbo in družbo tudi dokapitaliziral," je pojasnil.

Prodaja Adrie Airways je leta 2016 za Slovenijo pomenila manjši strošek kot stečaj, čeprav so za družbo prejeli le 100.000 evrov, hkrati pa so vanjo vložili še 3,2 milijona evrov, saj je letno v obliki davkov in prispevkov v proračun prispevala okrog deset milijonov evrov. Ob tem je Škof ob idejah Levice o ustanovitvi nove družbe v sodelovanju z zaposlenimi dodal, da so predstavniki pilotov pred privatizacijo sicer izrazili interes za nakup družbe, vendar se potem za to niso odločili.

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da po stečaju Adrie Airways proučujejo pravne in poslovno-organizacijske alternative, s katerimi bo mogoče zapolniti vrzel, "vendar pa jih trenutno ni mogoče konkretizirati, saj potekajo z različnimi deležniki".

Predsednik odbora Robert Polnar je na sejo povabil tudi predstavnike Adrie Airways in njenih sindikalnih organizacij zaposlenih, vendar se seje niso udeležili.