Raziskava Evropske komisije je razkrila pozitivne plati in opozorila na šibke točke pri uporabi interneta v Sloveniji. Foto: EPA
Raziskava Evropske komisije je razkrila pozitivne plati in opozorila na šibke točke pri uporabi interneta v Sloveniji. Foto: EPA
Uporaba interneta
Delež slovenskih gospodinjstev s širokopasovno povezavo znaša 61,7 odstotka vseh gospodinjstev, priključenih na internet. Foto: EPA
Piratski CD-ji
Slovenija je nadpovprečna pri prenosu računalniških igric in glasbe z medmrežja. Foto: EPA
Volilna skrinjica
Kljub temu da uporaba interneta v Sloveniji narašča, je do e-demokracije še daleč. Foto: RTV SLO

Delež šol s širokopasovno povezavo je s 85 odstotki bistveno višji od povprečja Unije, ki znaša 67 odstotkov, a učitelji pri učnem procesu uporabljajo internet nekoliko manj od svojih evropskih kolegov. Za Evropo najbolj zaostajamo pri elektronskem poslovanju, medtem ko je pohvalno poslovanje državne uprave, ki prek spleta državljanom nudi kar 58 odstotkov svojih storitev. Letno poročilo Evropske komisije o digitalnem gospodarstvu 2010 sicer kaže, da ima dostop do interneta doma 40,8 odstotka Slovencev.

Manj e-pošte, večji prenos igric in glasbe
Rednih uporabnikov interneta je v Sloveniji natanko toliko kot v Evropski uniji, 47 odstotkov. Raziskava je pokazala, da Slovenci pošiljamo nekoliko manj pošte kot drugi prebivalci Unije, nekoliko pa zaostajamo tudi pri iskanju informacij o blagu in storitvah.

Dobro smo se odrezali pri prenosu računalniških igric in glasbe, pri poslušanju radijskih in gledanju televizijskih programov, pa tudi pri branju spletnih časopisov in revij. Nekoliko smo zaostali pri uporabi spletnega telefoniranja (le 4,4 odstotka prebivalcev) in pri internetnem bančništvu.

Podjetja zaostajajo pri e-poslovanju in varnosti
Delež podjetij, ki uporabljajo e-poslovanje v svojih notranjih poslovnih procesih, znaša 19,7 odstotka, medtem ko je v EU-ju delež kar 37,3 odstotka. Manjši zaostanek je pri uporabi interneta v zunanjih poslovnih procesih, kjer internet uporablja 7,3 odstotka slovenskih podjetij, evropsko povprečje pa je 13,5 odstotka. Računalnike, priključene na internet, pri svojem delovnem procesu uporablja dobra tretjina vseh zaposlenih v Sloveniji.

Slovenski statistični urad sicer navaja, da je imelo leta 2006 dostop do interneta 96 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi, 75 odstotkov teh pa širokopasovno povezavo. E-bančništvo je uporabljalo 89 odstotkov podjetij z 10 in več zaposlenimi, lastno spletno stran pa jih je imelo 62 ostotkov.

Podjetja zaostajajo tudi pri varnosti spletnega poslovanja, saj varne strežnike uporablja 23,8 odstotka slovenskih podjetij, kar je bistveno manj od EU-ja (41 odstotkov). Kar zadeva uporabo spleta in e-poslovanja, so najnaprednejša danska podjetja.

Nezaupnica spletnemu nakupovanju
Slovenci zaostajamo tudi pri spletnem nakupovanju. E-trgovanje predstavlja slovenskim podjetjem 9,2 odstotka vseh njihovih prihodkov, s čimer zaostajamo za EU-jem za 2,5 odstotne točke. Za nakupovanje prek spleta se odloča sorazmerno zelo malo podjetij, le 22,4 odstotka, medtem ko v Evropi to počne 37,9 odstotka podjetij.

Pohvale e-upravi
Delež storitev, ki jih državna uprava nudi prek interneta, je višji od evropskega povprečja, velik pa je tudi delež državljanov in podjetij, ki te storitve uporabljajo. E-uprava nudi podjetjem kar tri četrtine javnih storitev, kar je precej bolje od povprečja EU-ja (67,8 odstotka). Storitve javne uprave na spletu uporablja tri četrtine podjetij. Državni statistični urad je izračunal, da je e-upravo v letu 2005 uporabljalo 75 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi.

Letno poročilo Evropske komisije, tokrat že drugo po vrsti, je pokazalo, da je med letoma 2000 in 2004 sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij prispeval skoraj 50 odstotkov k rasti produktivnosti v Evropski uniji.