Varnostni svet odloča o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, a je zaradi možnosti veta petih stalnih članic pogosto nezmožen sprejemati skupne odločitve. Foto: EPA
Varnostni svet odloča o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, a je zaradi možnosti veta petih stalnih članic pogosto nezmožen sprejemati skupne odločitve. Foto: EPA

Slovenija je bila junija letos izvoljena za dvoletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta v obdobju 2024–2025, potem ko je 6. junija na volitvah v okviru vzhodnoevropske skupine sistema ZN-a premagala Belorusijo s 153 glasovi proti 38.

Varnostni svet ZN-a, ki odloča o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, sestavlja 15 držav, pri čemer je pet stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija), ki imajo tudi pravico do veta. Generalna skupščina ZN-a pa vsako leto izvoli še po pet nestalnih članic z dveletnim mandatom. Volitve potekajo po geografskih skupinah sistema ZN-a, pri čemer je Afrika upravičena do treh, Azija, zahodna Evropa in drugi ter Latinska Amerika do dveh, vzhodna Evropa pa do enega sedeža.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je za Radio Slovenija dejala: "V Varnostni svet vstopamo v zelo težkem obdobju, ko je VS do neke mere paraliziran in je svet globoko razdeljen, ko bo treba res trdo delati, da bomo dosegali soglasje. Po svetu je veliko konfliktov. Pojavlja se retorika, ali bo svet več vlagal v oboroževanje ali v razvoj. To vse bodo težke teme, tudi otroci in oboroženi konflikti, pravila VS-ja, mednarodni red, Listina ZN-a. Skratka, čaka nas težko delo, ampak zdaj tudi že na misiji popolnjujemo mesta, 30 diplomatov bomo imeli. Mislim, da smo dobro pripravljeni. Delo bomo koordinirali iz Ljubljane, kjer smo naredili posebno projektno enoto za VS. Pet ljudi se bo ves čas ujvarjalo s tem, pomagajo nam tudi druge države."

Veselje slovenskih predstavnikov ob razglasitvi izidov, ko je Slovenija prepričljivo premagala Belorusijo. Foto: Twitter/Ministrstvo za zunanje zadeve
Veselje slovenskih predstavnikov ob razglasitvi izidov, ko je Slovenija prepričljivo premagala Belorusijo. Foto: Twitter/Ministrstvo za zunanje zadeve

Na ministrstvu so dejali, da bodo v ospredju delovanja Slovenije štiri tematska področja: vpliv podnebnih sprememb na varnost, preprečevanje konfliktov z ukrepi preventivne diplomacije, ženske, mir in varnost ter zaščita civilistov v oboroženih spopadih.

Žbogar predstavnik v VS-ju, Malovrh v drugih organih ZN-a

Slovenije v Varnostnem svetu ne bo predstavljal vodja misije pri ZN-u, veleposlanik Boštjan Malovrh, ampak posebni odposlanec Samuel Žbogar, ki je dejal: "Ministrica je dobro povedala, da je veleposlanik odigral svojo vlogo v času kampanje, tako kot smo jo tudi vsi drugi na čelu z ministrico. Za delo v VS-ju pa je primeren premislek, kdo lahko Slovenijo najbolje zastopa v VS-ju, tako da bo izkoristila ta trenutek. V čast mi je, da je vlada presodila, da sem to lahko jaz."

Veleposlanik Malovrh ostaja na položaju, vodil bo misijo in skrbel za predstavljanje Slovenije v Generalni skupščini in Gospodarskem in socialnem svetu ZN-a (ECOSOC), v katerega je bila Slovenija izvoljena za obdobje 2023–2025.

Januarja Varnostni svet zapuščajo Albanija, Brazilija, Gabon, Gana in Združeni arabski emirati, do konca leta 2024 pa v njem ostajajo Ekvador, Japonska, Malta, Mozambik in Švica. Tem se bodo poleg Slovenije pridružile še Alžirija, Gvajana, Južna Koreja in Sierra Leone.