Foto: BoBo
Foto: BoBo

Slovenska raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo Boštjan Murovec s Fakultete za elektrotehniko, Leon Deutsch z Biotehniške fakultete in Blaž Stres z Biotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Inštituta Jožefa Stefana, je proučevala črevesno mikrobioto in njen vpliv na zdravje posameznika. "Črevesna mikrobiota je sestavljena iz ogromnega števila različnih bakterij, arhej, gliv in praživali, poleg virusov in različnih mobilnih elementov. Vsi ti mikrobi ustvarjajo ogromno raznolikost kemičnih spojin, ki igrajo ključno vlogo pri razvoju, počutju in staranju gostiteljev," je povedal glavni avtor članka Blaž Stres s Katedre za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo na Oddelku za zootehniko.

"V okviru raziskave smo za napovedovanje metagenomskih funkcionalnih genov, encimskih reakcij in presnovne poti iz amplikonskih podatkov razvili program General Unified Microbiome Profiling Pipeline (GUMPP). S pomočjo programa lahko iz obsežnih podatkov za ponovljivo in standardizirano analizo bakterijskih 16S rRNA izdelamo podatkovne nize, ki na koncu prepoznajo biokemične poti, značilne za patologijo posamezne bolezni," je še pojasnil.

Program GUMPP omogoča obsežne študije mikrobioma in s tem ustvarja podlago za razumevanje odzivanja teh skupnosti na njihove zapletene okoljske dražljaje. Med raziskovanjem so slovenski strokovnjaki prišli do podatkov, ki vedno bolj kažejo na to, da mikrobiom vpliva na zdravstveno stanje gostitelja in napredovanje različnih kroničnih bolezni. Poleg tega je mikrobiom vključen v vrsto presnovnih motenj, od presnovnega sindroma in debelosti do avtoimunskih bolezni, psiholoških motenj in raznih okužb.

Odkritje tako predstavlja priložnosti za razvoj novih terapij v personalizirani medicini, zato je uredništvo revije Metabolites presodilo, da ta zaradi svoje aktualnosti sodi na naslovnico, so še dodali na Biotehniški fakulteti. Članek je dosegljiv na povezavi https://www.mdpi.com/2218-1989/11/6/336.