Pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, bodo po novem upoštevali kar 13 dodatnih dohodkov, ki do zdaj niso bili všteti. Foto: BoBo
Pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, bodo po novem upoštevali kar 13 dodatnih dohodkov, ki do zdaj niso bili všteti. Foto: BoBo

S študentsko in dijaško organizacijo smo dobro sodelovali v pripravah na zakon. Je pa res, da smo vzporedno z novo socialno zakonodajo spreminjali tudi štipendijsko zakonodajo in tam skušali poiskati rešitve, ki bi še dodatno izboljšale položaj študentov in dijakov. Vendar je bila ta zakonodaja umaknjena; v postopku priprave ni bilo soglasja o predlogih.

Davor Dominkuš, ministrstvo za delo

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki povečuje cenzus za državne štipendije, se bo začel uveljavljati z novim letom. Pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, pa bodo po novem upoštevali 13 dodatnih dohodkov, ki do zdaj niso bili všteti, so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ŠOS-a in DOS-a.

Denarni prejemki iz javnih sredstev na enotni vlogi
Namestnik predsednice Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je dejal, da trenutno povečevanje deleža denarne socialne pomoči glede na državno štipendijo in otroški dodatek pomeni tudi večanje deleža, ki ga bodo morali potomci prejemnika denarne socialne pomoči po njegovi smrti vrniti državi.

Poleg tega se bojijo, da bo veliko vlagateljev, ki ne bodo vedeli, da morajo denarne prejemke iz javnih sredstev uveljavljati na enotni vlogi po določenem vrstnem redu, kaznovano s tem, da določenega prejemka ne bodo dobili na svoj račun. A ta denarni prejemek se jim bo kljub temu štel v njihov materialni položaj pri uveljavljanju pravice do naslednjega denarnega prejemka po vrstnem redu, so pojasnili.

Lahko, da bo kodo dobil manj, a ne ogroženi
A ministrstvo za delo odgovarja, da so si prizadevali zagotoviti boljši materialni položaj najbolj ogroženih socialnih slojev. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš pravi, da je sicer "možno, da bo v teh tisočih primerih, ki bodo dobivali prejemke, prišlo do primera, ko bo kdo dobil manj kot zdaj. Vendar to nikakor ne bodo tisti, ki so socialno najbolj ogroženi."

Prav tako je poudaril, da po smrti prejemnikov denarne socialne pomoči njihovim potomcem ne bo treba vračati prejemkov. "Potomci nimajo nobene dolžnosti vračati kar koli." Samo če je pokojni prejemnik imel premoženje, se lahko iz tega premoženja pod določenimi pogoji poplača določeno vrsto prejemkov – denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, je pojasnil. "Pa tudi to ni novost, ki jo prinaša ta zakonodaja, temveč je to z zakonom o dedovanju v našem prostoru prisotno že 30 let," še pravi Dominkuš.

"18.000 mladoletnim bo štipendija mirovala"
Dijaška organizacija Slovenije pa si prizadeva, da bi mladoletni dijaki še naprej prejemali državno štipendijo, ki je po novem ne bodo mogli. "Tako bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta mirovala," je dejal predsednik dijaške organizacije Mitja Lešnik.

Povedal je, da DOS že zbira podpise pod peticijo za vrnitev državnih štipendij mladoletnim dijakom. Pomagali pa bodo tudi tistim dijakom, ki bodo želeli za sporne določbe zahtevati ustavno presojo.

Novo zakonodajo, ki bo uveljavljena s 1. januarjem, sestavljata zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Država pa si z njo prizadeva za sistem, ki bo preglednejši, denarno socialno pomoč pa naj bi dobili tisti, ki jo res potrebujejo.

S študentsko in dijaško organizacijo smo dobro sodelovali v pripravah na zakon. Je pa res, da smo vzporedno z novo socialno zakonodajo spreminjali tudi štipendijsko zakonodajo in tam skušali poiskati rešitve, ki bi še dodatno izboljšale položaj študentov in dijakov. Vendar je bila ta zakonodaja umaknjena; v postopku priprave ni bilo soglasja o predlogih.

Davor Dominkuš, ministrstvo za delo