Predsednik komisije Goran Klemenčič je pojasnil, da zadnjih sedem let v Sloveniji veljajo takšne ali drugačne omejitve poslovanja, da pa je bilo v tem času ugotovljenih malo kršitev. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Predsednik komisije Goran Klemenčič je pojasnil, da zadnjih sedem let v Sloveniji veljajo takšne ali drugačne omejitve poslovanja, da pa je bilo v tem času ugotovljenih malo kršitev. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Komisija za preprečevanje korupcije je pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ugotovitve v nadzornih postopkih pri subjektih javnega sektorja v povezavi z omejitvami poslovanja.

Selinšek: Osnovna ideja zakona je omejitev razpolaganja z javnim denarjem
Namestnica predsednica KPK-ja Liljana Selinšek je uvodoma pojasnila, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prepoveduje nabavo blaga, izvajanje storitev in gradenj ter sklepanje javno-zasebnega partnerstva med organi javnega sektorja in poslovnimi subjekti, s katerimi so funkcionarji sorodstveno ali poslovno povezani. Pri dodeljevanju občinskih pomoči in subvencij zakonodaja ni tako stroga, saj jih podjetja lahko pridobijo, vendar o njih ne sme odločati funkcionar, s katerim so poslovno ali sorodstveno povezana.

"Osnovna ideja zakona je torej, da se omeji razpolaganje z javnimi sredstvi oz. z javnim denarjem, na način, da bi se ta sredstva dodeljevala subjektom, s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani," je poudarila.

Funkcionarji, ki ne upošetavjo omejitev poslovanja, so lahko kaznovani z globo od 400 do 4000 evrov, posli pa lahko postanejo nični. Omejitve poslovanja lahko v težjih primerih sovpadejo tudi z znaki kaznivih dejanj.

Klemenčič: Supervizor korak v smeri učinkovitega nadzora
Predsednik komisije Goran Klemenčič je pojasnil, da zadnjih sedem let v Sloveniji veljajo takšne ali drugačne omejitve poslovanja, da pa je bilo v tem času ugotovljenih zelo malo kršitev, saj ni bilo sistema, ki bi omogočal sistematičen nadzor. Kot pravi, je šlo za protikorupcijske predpise, ki so lepo izgledali na papirju, v praksi pa so bili odvisni predvsem od integritete posameznikov.

S pomočjo različnih baz podatkov in uveljavitvijo sistema Supervizor konec lanskega leta, pa je bil po njegovih besedah narejen velik korak v smeri učinkovitejšega nadzora. V dveh mesecih so namreč odkrili več sto sumljivih transakcij v 86 občinah. "Povedano zelo preprosto, imamo elektronski seznam vseh funkiconarjev in vseh subjektov, s katerimi sta prepovedana poslovanje in seznam vseh finančnih transakcij v Republiki Sloveniji. Če se ti dve stvari uparita, imamo zaznano sumljivo transakcijo," je izpostavil.

Klemenčič: Ničnost poslov milo rečeno težko izvajati
Kot je dejal, gre za različne posle, od najemanja gostinskih storitev do večjih gradbenih in obrtniških del. "Imamo primer, kjer se je za seje mestnega sveta vedno uporabljalo pogostitve pri gostinskem podjetju v lasti županovega sorodnika. Imamo primer, kjer so položili parket v nekem javnem zavodu, pa je to storitev opravil sorodnik funkcionarja v tem zavodu. Imamo tudi primere, kjer so vse gradbene posle v neki občini opravljala podjetja, v katerih je funkcionar kapitalsko udeležen," je dejal.

Občine so na komisiji že začeli pozivati k ničnosti poslov, pri tem pa so naleteli na pozitiven odziv, saj se je večina občin postopkov že lotila. Pojasnil je, da bo takoj, ko bodo postopki zaključeni, objavljen seznam subjektov, pri katerih so bile ugotovljene kršitve. Verjame, da bo po prvem šoku zaradi objave število kršitev manjše in da se bo seznam s časom skrajšal. Klemenčič pa je tudi priznal, da je zagroženo ničnost posla, kar pomeni vrnitev v prejšnje stanje, v določenih primerih kršitev omejitve poslovanja "milo rečeno" težko izvesti.

Zanimivo je, da Supervizor za zdaj kršitev omejitev poslovanja na državni ravni ni zaznala.