V izjavi za javnost, ki vsebuje tri točke, Svet delavcev poudarja, da statusne spremembe RTV-ja ne zagotavljajo njegove večje avtonomije. Ob tem so dodali, da je "nelogično, da bo RTV Slovenija oseba javnega prava, ki bo opravljala javno službo, ob tem pa zaposleni ne bodo javni uslužbenci".
Izpostavljajo tudi, "da je RTV Slovenija eden redkih javnih zavodov in redka javna radiotelevizija v Evropi, ki posluje že leta pozitivno in transparentno", zato poslovanje ni vzrok za preoblikovanje. Prav tako so vsi finančni izkazi zavoda posredovani kulturnemu ministrstvu, zato ni nobenega zagotovila, da bo zdaj drugače, je poudaril svet.

Moti jih tudi, da v novem zakonu ni bil upoštevan njihov predlog, da bi se odgovorne urednike potrjevalo s soglasjem programskih delavcev v uredništvih, kar bi po mnenju delavcev RTV-ja povečalo neodvisnost dela novinarjev.
Zakon ne varuje pravic delavcev
V novem zakonu o RTV Slovenija prav tako ne vidijo varovanja pravic zaposlenih, ki so jih pridobili z vstopom v sistem plač javnih uslužbencev, ki je plačni sistem na RTV-ju po njihovih besedah naredil preglednejši in bolj urejen. "Sistema napredovanja in nagrajevanja predtem ni bilo. Plače pa so postale primerljive z drugimi deli javnega sektorja," pravijo. Izpostavili so še vprašanji odprave plačnih nesorazmerij in usode prihrankov v zaprtem pokojninskem skladu za javne uslužbence, če bi bil novi zakon sprejet.
Poudarjajo, da je sklad, v katerega so vplačali že pet milijonov evrov, zanje bolj ugoden od običajnih pokojninskih skladov ter da "prave rešitve ne vidi niti KAD niti Ministrstvo za kulturo saj brez spremembe zakonodaje ne more zagotoviti, da zaposleni ne bodo finančno oškodovani."

Ob tem so opozorili tudi na to, da bi bilo smiselno zakon o medijih sprejeti pred zakonom o RTV-ju, saj zakon o medijih predvideva krčenje obsega oglaševanja, kar bi RTV finančno močno prizadelo.