Vsebine konkretnih ukrepov intervencijskega zakona vlada še ni predstavila javnosti, so pa ministri in premier večkrat poudarili, da bodo ti ostri. Zakon bodo sprejeli, če ljudje na referendumu zavrnejo pokojninsko reformo v sklopu rebalansa proračuna.

Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je po posvetu povedala, da so se pogovarjali o problematiki plač in zaposlovanja v javnem sektorju v sklopu priprave rebalansa letošnjega proračuna. Dotaknili naj bi se tudi morebitnega posega v intervencijsko zakonodajo, vendar o konkretnih ukrepih niso govorili, ampak le izvajanju politike, začrtane v letošnjem proračunu.

Na "črn scenarij" - padec pokojninske reforme - je opozoril Ivan Svetlik, ki bi v tem primeru tudi vrnil svoj mandat. "Če država noče povsem žrtvovati razvoja, mora pač varčevati tam, kjer troši," je dejal.

"Ocena škode 300 milijonov"
Po posvetu vlade je Svetlik poudaril, da bo ob morebitnem padcu pokojninske reforme po grobih ocenah in izračunih treba privarčevati najmanj 300 milijonov evrov. Na proračun pa lahko vplivajo tudi drugi parametri, ki bi še dodatno vplivali na varčevanje, je še dodal.
Intervencijski zakon, namenjen varčevanju, ki je sicer še v nastajanju, naj bi posegel na področje porabe javnega denarja. "Varčevati je mogoče samo tam, kjer država razpolaga s sredstvi, to je pa pri pokojninah, javnih uslužbencih in transferjih," je pojasnil Svetlik, ki je prepričan, da samo zamrznitev porabe javnega denarja ne bo dovolj, ampak bo treba porabo tudi zmanjšati.

Trpele naj bi plače, pokojnine in drugi prihodki
To so po Svetlikovih besedah predvsem plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialni transferji. Na vprašanje, ali to pomeni zamrznitev vseh teh transferjev do leta 2016, je Svetlik odgovoril: "To bi bilo premalo." Vse te transferje bo treba tudi krčiti, vlada bo morala ob morebitnem padcu reforme ustvariti 300 milijonov evrov prihrankov letno, je dejal po delovnem posvetu vlade.

Aleš Zalar, pravosodni minister, pa je napovedal, da državi v tem primeru "ne preostane nič drugega kot zategovanje pasu na področju proračunskih izdatkov". Po Zalarjevih besedah to pomeni drastičen poseg v plačni sistem in socialne transferje, v določenem obsegu pa tudi odpuščanja delavcev. Da bo treba "rezati povsod", je prepričana tudi notranja ministrica in predsednica LDS-a Katarina Kresal.

Kaj se zgodi, če odidejo štirje ministri?
Ob morebitnem padcu reforme na referendumu so odstop napovedali trije Zaresovi ministri in prej omenjeni Svetlik. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič meni, da to še ni razlog za odhod vlade, ta mora vzdržati do konca. Na vprašanje novinarjev, ali ne gre pri pripravi intervencijskega zakona na neki način za zastraševanje, "kaj bo, če bo", je Lukšič v šali odgovoril: "Niso me obvestili, da je to zastraševalni sestanek."

Zalar je pojasnil, da vlada vse svoje sile vlaga v uspešno izpeljavo pokojninske reforme in upa, da bo z argumenti prepričala ljudi, da je to v skupnem interesu. Seveda mora pripravljati tudi rezervni načrt, a to in mogoče rekonstrukcije ali celo odhod vlade po Zalarjevih besedah niso ključna vprašanja, temveč kako zagotoviti primerne pokojnine ob spremenjenih razmerah. Zalar je še poudaril, da se bodo glavne reformne spremembe zgodile postopoma do leta 2020.

Odziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Sekretar ZSSS-ja Milan Utroša je novinarjem povedal, da so v ZSSS-ju vedno bolj prepričani, da je Ivan Svetlik minister za strašenje. "Po neuspeli prepovedi referenduma je ljudi začel strašiti. Sklenil je pakt z zvezo društev upokojencev, da bi upokojence prestrašili z grožnjami o znižanjem pokojnin in tudi zaposlene v javnem sektorju z istim namenom. Ljudi želi prepričati, da bo z zavrnitvijo pokojninske reforme nastala luknja v javnih financah."

Utroša je poudaril, da bi denar za polnjenje javnih financ lahko našli pri urejanju sive ekonomije, ki je je po njihovih ocenah za okoli 9 milijard evrov, z zmanjšanjem gospodarskega kriminala bi po njihovem mnenju prav tako lahko našli nadomestilo za 300 milijonov evrov, ki bi izpadli iz proračuna zaradi neuspele pokojninske reforme. Izpad pa bi lahko nadomestili tudi z denarjem, s katerim je vlada dokapitalizirala NLB in NKBM, je še dodal.

"Pokojnine se ne bodo znižale"
V ZSSS-ju poudarjajo, da slovenski pravni red ne dopušča znižanja pokojnin, ne glede na to, če pokojninska reforma pade. Opozarjajo pa, da je mogoče, da se bodo neenakomerno usklajevale s plačami.

"Svetlik ne priznava dosežkov socialnega dialoga v Sloveniji"
Andrej Zorko je komentiral izjavo ministra Svetlika, ki je izjavil, da "močan sindikat in dobra pozicija Slovenije na področju neenakosti lahko pomenita tudi blokado strukturnih sprememb", kar po Zorkovih besedah pomeni neposredni napad na sindikate in da minister za delo ne priznava socialnega dialoga od leta 1990 do danes. Ob tem je dodal, da so se vse članice EU-ja zavezale, da bodo spoštovale in spodbujale socialni dialog.

"Če minister misli, da smo sindikati ovira, potem razumem, zakaj gre kot minister za delo, družino in socialne zadeve raje na združenje menedžerjev, kot pa da bi šel v tovarno, kjer delavci po več mesecev niso dobili plače."

O ministrovi izjavi bodo obvestili Evropsko komisijo, Evropski parlament, Svet Evrope in še nekatere druge mednarodne institucije, saj menijo, da gre pri tej izjavi za neposreden napad na socialno partnerstvo in socialni dialog, ker so prepričani, da je minister kršil temeljno načelo današnje družbe v svetu in mednarodne določbe, je pojasnil Zorko.

"Rešujemo francoske in nemške banke"
"Obnašanje naših politikov izvira iz slepega sledenja paktu o konkurenčnosti in paktu o evru, ki sta nastala zato, da bi reševali francoske in nemške banke na račun krčenja socialnih pravic v večini evropskih držav," je prepričan predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, ki meni, da bi se morala vlada lotiti strukturnih reform na področju trga kapitala in finančnih institucij. "Naša vlada bi se morala usmeriti v povečanje proračuna, zmanjševanje pokojnin in plač pa državo pelje samo še v globljo recesijo," je na koncu opozoril Semolič.