Ta zakon je po našem trdnem prepričanju napačen odgovor na probleme trga dela. Ljudje, ki so brez dela, brezposelni pa tudi mladi, ki so končali šolanje, potrebujejo bolj kot malo delo normalno delo.
Za sprejetje zahteve za razpis referenduma bi morali državni svetniki zbrati absolutno večino oz. 21 glasov. Zahtevo je sicer podprlo 18 svetnikov, 7 pa jih je bilo proti.
Semolič: Zakon je napačen odgovor na vprašanja trga dela
Državni svetnik in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po glasovanju pojasnil, da mu je žal, da ni prišlo do potrebne večinske odločitve. Kot je povedal, je po prepričanju pobudnikov razpisa referenduma, interesne skupine delojemalcev, ta zakon napačen odgovor na vprašanja trga dela.
Dodal je še, da so študentje z njihovo pomočjo že vložili več kot 10.000 podpisov, s katerimi so zahtevali razpis zakonodajnega referenduma. Na potezi je po njegovih besedah predsednik državnega zbora, da postavi roke za zbiranje 40.000 podpisov. Ob tem upa, da jim bo te podpise tudi uspelo zbrati.
Interesna skupina delojemalcev v državnem svetu meni, da bo zakon o malem delu povzročil nepopravljive posledice na trgu dela. Po njihovih ocenah bo zakon o malem delu le še pospešil negativna gibanja zaposlovanja za nedoločen čas, povečal obseg negotovih oblik dela, mladi pa si bodo še bistveno težje našli redno zaposlitev.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je nad takšno odločitvijo državnega sveta razočarana in že pripravlja načrt akcij za zbiranje podpisov za referendum. Postopke bo ŠOS peljal skladno z razpisom predsednika državnega zbora o zbiranju podpisov za razpis referenduma. Skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je že v začetku novembra vložil več kot 10.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma. Ti podpisi so bili vloženi, postopek z njimi pa se bo nadaljeval, ko bo predsednik državnega zbora razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. Katja Šoba, predsednica ŠOS-a, je pojasnila, da bodo šli v akcijo zbiranja podpisov, ker menijo, da je vpeljava malega dela za slovenski trg dela tako zelo pomembna tematika. "Želimo dati možnost državljanom, da o tem, kako bodo v prihodnje delali brezposelni, mladi, dijaki, študenti in upokojenci, odločajo sami," trdi.
Svetlik: Referenduma se ne bojim
Svetlik verjame, da so pobudniki referenduma z določenimi napori sposobni zbrati potrebno število podpisov, vendar opozarja, da so pomembni tudi argumenti, za katere je prepričan, da so na strani zagovornikov zakona.
"Referenduma se ne bojim. To je način izražanja ljudske volje. Mi se bomo potrudili, da bomo javnosti prikazali vse prednosti, ki jih zakon ima. Negativnih strani zakona praktično ne vidimo," zagotavlja minister. Kampanja bo po njegovem zagotovo politična, kot je bila že doslej, "saj je v igri veliko prikritih interesov, o katerih se ni veliko govorilo. Gre predvsem za vprašanje delitve koncesijskih sredstev, ki bodo v prihodnje razdeljena bolj transparentno. Gre pa tudi za vprašanje profitov študentskih servisov".
Kekec: Najnižji sloji v Sloveniji so že dovolj obremenjeni
"Zdi se mi krivično, da naša država skrbi za druge države in zvrača obremenitve na naše davkoplačevalce," pa je v imenu predlagateljev prav tako zavrnjenega veta na interventni zakon, povedal svetnik Bojan Kekec. Prepričan je, da so najnižji sloji v Sloveniji že dovolj obremenjeni, zato ne potrebujejo dodatnih bremen.
Pahor: Sprejeti moramo nekaj bolečih, vendar nujnih ukrepov
Na seji je spregovoril tudi premier Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da kot premier lažje sprejema odločitve o pomoči drugim državam, kot pa da bi moral sam prositi za pomoč Sloveniji. "Sprejeti moramo nekaj bolečih, vendar nujnih ukrepov, da stabiliziramo javne finance. Moja filozofija je, da moramo v krizi, še posebej tako obsežni, kot je sedanja, pravično razdeliti bremena," je pojasnil.
Semolič: Evropske institucije dvolične
Semolič je opozoril na dvoličnost evropskih institucij pri postavljanju pogojev za pomoč Grčiji. Ti pogoji naj bi bili postavljeni na vseh delih proračuna, razen na obrambnem, saj je Grčija ena izmed vodilnih evropskih držav glede vlaganja v obrambno področje, največ orožja pa kupuje ravno v Nemčiji in Franciji.
Predlagatelji veta so opozarjali, da vlada varčuje na račun socialno najbolj ogroženih, medtem pa "sredstva razmetava za neupravičene in nepotrebne namene". Po njihovem mnenju bi morali pokojnine in socialne transferje - kot so otroški dodatki, dodatki za veliko družino, denarno nadomestilo brezposelnim, invalidnine, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih, rejnine - usklajevati v celoti in ne le delno.
Ta zakon je po našem trdnem prepričanju napačen odgovor na probleme trga dela. Ljudje, ki so brez dela, brezposelni pa tudi mladi, ki so končali šolanje, potrebujejo bolj kot malo delo normalno delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje