Sviz bo dogovor podpisal, ni pa nujno, da bo isto storilo dovolj drugih reprezentativnih sindikatov. Foto: BoBo
Sviz bo dogovor podpisal, ni pa nujno, da bo isto storilo dovolj drugih reprezentativnih sindikatov. Foto: BoBo
Protest javni sektor 2016
Sindikati so v podporo zahtevam lani in letos večkrat javno protestirali. Foto: BoBo/Borut Živulović

Kot je pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, je sindikat podpisnik aneksov h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost in kolektivni pogodbi za kulturo. Ob tem pa so se danes izrekli tudi za podpis sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, s katerimi zapirajo pogajanja o določitvi delovnega časa učiteljev, ki so potekala ločeno z resornim ministrstvom.

Kot mu je znano, bodo anekse h kolektivnim pogodbam podpisovali v četrtek. Za večino zadostuje, da jih podpiše en sindikat, ki je reprezentativen na tistem področju. Le za kolektivno pogodbo za javni sektor velja kvorum. Tako bo v primeru, da tega aneksa ne bo podpisala večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja – torej 22 od 41 – po Štrukljevih besedah verjetno "celotna kompozicija pogajanj in procesa odprave anomalij v javnem sektorju pod vprašajem oz. se vrača na začetek".

"Verjetno se gibljemo blizu tega," je glede kvoruma dejal Štrukelj in dodal, da bo zelo pomembno, kako se bodo opredeljevali v državni upravi, kjer je veliko sindikatov. Prav tako so tu manjši sindikati, ki v pogajanjih niso bili toliko angažirani.

Dve ključni točki
Za pogajanja sta bili po njegovih besedah bistveni dve točki. Prva je bil predlog Sviza in konfederacije sindikatov javnega sektorja, da se odprava anomalij razdeli v dve fazi in se najprej dogovorijo za delovna mesta do 26. plačnega razreda – tako za skupino J kot za druge dejavnosti javnega sektorja. Druga je bil protestni shod v juniju, ko so nezadovoljstvo izrazile pomočnice vzgojiteljic in skupina J. Po tem dogodku so se začela sredstva, namenjena za skupino J, povečevati, z začetnih 18,3 milijona evrov so na koncu prišli do 26,9 milijona evrov, je dejal Štrukelj.

Večini skupin, ki jih iz plačne skupine J zastopa Sviz, se bodo plače zvišale za dva plačna razreda, torej za osem odstotkov. Gre za kuharje, hišnike, računovodje, poslovne sekretarje oz. tajnike v vzgoji in izobraževanju. Tega ni mogoče zavreči kot drobiž, nekaj nebistvenega, je dejal in dodal, da preračunano namreč poenostavljeno rečeno pomeni, da bodo na letni ravni pridobili eno osnovno plačo.

Ne bodo pa tega občutili vsi. Med njimi so čistilke, perice in pomožni delavci, ki bodo kljub dvigu za tri plačne razrede ostali pod minimalno plačo. A kot je pojasnil Štrukelj, to ne velja za vse. Del čistilk bo, kot je dejal, vendarle deležen izboljšanja. Kot dve večji skupini, ki bosta zunaj skupine J ravno tako deležni dviga za dva plačna razreda, pa je omenil medicinske sestre in pomočnice vzgojiteljic.

Jeseni nove sindikalne zahteve
Nad 26. plačnim razredom se odprava anomalij veže le na pooblaščene uradne osebe. Štrukelj je že napovedal dejavnosti za jesen, ko bodo zagotovo postavljene zahteve po eni strani za odpravo anomalij višje na plačni lestvici tudi pri ostalih in tudi v delu, vezanem na zdravniške plače. "Ta dva elementa se bosta verjetno premešala v ena sama pogajanja, ki bodo hektična in se bodo verjetno stopnjevala tja proti prihodnji pomladi," predvideva Štrukelj.

V Svizu so trdno prepričani, da so učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževanju, znanosti in kulturi upravičeni do primerjave z zdravniki. Obenem pa opozarjajo, da je glede na statistike vrednotenje delovnih mest z univerzitetno izobrazbo v izobraževanju, znanosti in kulturi bistveno nižje kot v državni upravi, zdravstvu ali celo skupini J.