Vlada je socialnim partnerjem uradno predstavila nacionalni reformni program in jih razočarala. Foto: BoBo
Vlada je socialnim partnerjem uradno predstavila nacionalni reformni program in jih razočarala. Foto: BoBo
Socialni partnerji nezadovoljni z reformami

z njim niso najbolj zadovoljni, saj ni jasno, kdo ga bo financiral.

"Bistvene stvari, ki so nas vznemirjale že prej, so zdaj tako rekoč še nekoliko slabše," je pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, ki tudi meni, da postaja dejstvo, da se varčevalne ukrepe spreminja v trajne, sistemske, "kar pomeni, da vlada ostaja pri svoji osnovni politiki, da bo dolgoročno krčila socialno državo, se pravi različne socialne transferje in plače v javnem sektorju". S tem pa bo vlada na neki način gradila prenos dela dobrin k lastnikom kapitala.

Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek pa je pred sejo menila, da je dopolnjeni dokument bistveno slabši od predhodnega osnutka, "na katerega smo že imeli številne pripombe". Dodala je, da gredo vse dopolnitve v smeri vsebin, zapisanih v socialnem sporazumu, namesto da bi se usmerili v realne reforme. Prav tako niso ovrednoteni ukrepi, "kako bomo dejansko spodbujali vzdržno rast". "Ta dokument si ne zasluži naslova reformni program," je poudarila.

Avberškova je bila posebej ostra do predvidene delne sprostitve varčevalnih ukrepov, saj nikjer niso navedeni viri, s katerimi se bo to financiralo. "Nimamo denarja za ceste, mlade, nihče se ne ukvarja s tem, kako se slabša razmerje med zavarovanci in upokojenimi ter da gredo vsa ta usklajevanja na dolgi rok v breme prihodkov, ki jih mora nekdo ustvariti, to pa je gospodarstvo. In če je nacionalni reformni program grajen na tem, da bo povečeval bremena gospodarstva, je absolutno zgrešil osnovni cilj," je dejala.

Sprostitev sredstev v javnem sektorju
Vlada je v sredo razpravljala o nekaterih konkretnejših javnofinančnih ukrepih in – kot kaže – namerava prihodnje leto sprostiti napredovanja v javnem sektorju in uskladiti pokojnine, varčevanje pa se bo rahljalo tudi na področju socialnih transferjev, in sicer pri otroškem dodatku in štipendijah. Zvišal naj bi se tudi minimalni osebni dohodek, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči.

Socialni partnerji nezadovoljni z reformami