Težave novih in starih obrazov bodo v tokratni Tarči komentirali nekdanji prekaljeni politiki, ki so tudi sami okusili oblast ter vzpon in padec lastnih strank in položajev. Zakaj se znova zatika pri zmagoviti stranki, ki nima tako imenovanega terena, izgublja podporo in verodostojnost? Pa še: so si gostje pred desetimi leti predstavljali, da se bomo danes še vedno vrteli okoli istih nerešenih težav – plačne reforme, zahtev sindikatov, zdravstvene reforme, pokojninske, davčne, stanovanjske in tako naprej?

Gostje so bili nekdanji vidni politični akterji Karl Erjavec, Boris Koprivnikar, Bogdan Biščak, Igor Lukšič, Sebastjan Jeretič in Boris Vezjak. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kaj pomeni kadrovski cunami v Svobodi?

Po mučnih mesecih za stranko SD je fokus ponovno uprt v največjo vladno stranko. V vladnih sobanah se je pretekli teden zgodil kadrovski prepih. V samo nekaj dneh je premier zamenjal vodjo svojega kabineta, izkušeno Petro Škofic bo zamenjal 33-letni Luka Špoljar, ki velja za kader Damirja Črnčeca. Še eden v seriji nekdanjih LMŠ-jevih ljudi, ki zavzemajo pomembne pozicije v vladi, v prispevku navaja Tarčin novinar Žan Dolajš.

Golobov kabinet zapušča še državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se tudi svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. "Smotr je verjetno, da se poskusijo še pred Evropskimi volitvami nekako stabilizirati, oziroma vsaj ustaviti to neko padanje, ki je zdaj trend že dve leti," je dogajanje komentiral profesor s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Marko Hočevar.

Loščenje javne podobe stranke?

Ključno operativno funkcijo v Gibanju Svoboda pa, vsaj formalno, zapušča tudi Vesna Vuković. V prvi polovici mandata Golobova senca, po pričevanju mnogih najvplivnejša figura v stranki. Ali gre za loščenje javne podobe stranke? Nekdanje novinarke Vesne Vuković se je namreč prijela konotacija avtoritativne in konfliktne Golobove operativke, ki naj bi se posluževala tudi nedemokratičnih metod.

"S tem, da jaz ne verjamem, da se ona res umika," je za Tarčo dejala Delova novinarka Suzana Kos. "Tako, da se bo umaknila v ozadje, ampak glede na to, da je ona sama predlagala svojega naslednika, ta naslednik je njen dolgoletni osebni prijatelj, popolnoma brez političnih izkušenj. Nihče ne verjame, tudi moji sogovorniki iz Gibanja Svoboda pravijo, da tisti, ki mislijo, da ne bo imela več vpliva, da so naivni," je še dodala.

Zakaj Marolt zapušča bolje plačano službo?

Vuković bo zamenjal politično neizkušeni direktor kontrole zračnega prometa Rok Marolt. "Premierju sem povedal, da ne bom le marioneta," je v telefonskem pogovoru za Tarčo zatrdil Marolt, ki predčasno zapušča izjemno dobro plačano delovno mesto. Njegova direktorska plača je znašala okoli 11.700 evrov bruto in 30-odstotni dodatek za uspešnost. Zdaj bo zaslužil manj, za bolj izpostavljeno funkcijo. In zakaj zapušča po njegovih besedah sanjsko službo?

K temu so ga nagovorili ljudje z vrha stranke, pravi. Kdo točno nam ni zaupal, pravi pa, da ne le dolgoletni znanec in sodelavec, zdajšnji finančni minister Klemen Boštjančič. Z Maroltom sta bila ustanovna člana stranke Zdej, iz katere je nastalo Gibanje Svoboda. Bila sta sodelavca v propadli Adrii Airways. Marolt pa je deloval tudi v Boštjančičevem svetovalnem podjetju Brio, ki je med letoma 2017 in 2021 na račun podjetja takrat novinarke Vesne Vuković nakazalo 34.000 evrov. Prav na računu tega podjetja Vesne Vuković se je znašlo tudi 103.000 evrov nakazil iz Gen-I-ja, v času, ko je vajeti donosne državne družbe še trdno držal Robert Golob. Nakazila Vuković javnosti niso bila nikoli pojasnjena, v prispevku poudarja Dolajš.

"Metamorfoza tesno povezanega centra moči"

"Marolt, Boštjančič, Vuković in ne nazadnje tudi premier Golob. Gre za osebe z močno prepleteno osebno in poslovno zgodovino. Prav zato so mnogi viri trdno prepričani, da gre pri zamenjavi Vuković le za poskus metamorfoze tesno povezanega centra moči," je dejal Dolajš.

Krepi se tudi politična teža finančnega ministra Boštjančiča, osebnega prijatelja Vesne Vuković, ki je konec januarja postal še podpredsednik vlade. Omenja se ga celo kot možno zamenjavo za premierja Goloba. "Če je na političnem parketu pestro, pa so v državnem gospodarstvu pozicije jasno razdeljene kadrom po meri Gibanja Svoboda," je prispevek nadaljeval Dolajš.

"Ta del so oni uspešno konsolidirali. Je pa stvar v tem, da če ne bodo uspeli konsolidirati politično same stranke, se bo zelo hitro tudi ta bazen moral v narekovajih prilagajati, oziroma iskati novega gospodarja," je navedel profesor Hočevar.

Povezava Debeljak-Vuković

Državne milijarde še vedno upravlja izbranec Svobode Žiga Debeljak, ki vodi Slovenski državni holding. Kot prvi nadzornik skupine Gen energija pa ima vpliv tudi na nekdanjo Golobovo energetsko trdnjavo Gen-I. Žiga Debeljak je za izjave pred kamero praktično nedostopen. Zanimivo. V času, ko je Žiga Debeljak sedel v upravi Gorenja, je z velenjskim podjetjem poslovno prav tako sodelovalo podjetje Vesne Vuković.

Kažejo se torej obrisi omrežja, ki ima trenutno dominanten vpliv v državnem gospodarstvu in tudi v politiki. Mnogi kot del tega omrežja omenjajo še Boruta Jamnika, človeka, ki že desetletja ohranja vpliv v državnih sistemih. Pod to vlado pa mu je uspel naskok še na vrh državne SID banke.

Delova novinarka Kos meni, da bo Vesna Vuković še naprej pomemben člen tega vplivnega kroga. "Če govorimo o gospodu Borutu Jamniku, sta dolgoletna prijatelja in sodelavca (z Vesno Vuković, op. n.). Enako je z gospodom Žigo Debeljakom, ki je zdaj predsednik SDH-ja, ki upravlja 10 milijarde državnega premoženja. S tem je povezano veliko moči, veliko služb, veliko nadzorniških funkcij. Zagotovo je tukaj zraven tudi Klemen Boštjančič kot finančni minister in prav tako njen dolgoletni osebni prijatelj," je povedala Kos.

Politična podpora Golobovemu projektu vztrajno kopni

Prvi večji padec v javnomnenjskih anketah se je zgodil decembra 2022. Golobu se je zgodila Tatjana Bobnar, odmevali pa so očitki o političnih pritiskih na policijo. Podpora se je znižala z dobrih 34 odstotkov na manj kot 30.

Lani spomladi je premier v nastopu na komercialni televiziji razkril podrobnosti o razmerju s Tino Gaber in sporočil, da ne namerava izpeljati velikopoteznih reformnih načrtov. Podpora je padla na 23-odstotkov.

Po poplavah je podpora Gibanju Svoboda nekoliko narastla. Nato pa so v lanski jeseni prišle afere, odstopi in odstavljanja ministrov. Rejtingi so strmoglavili še za 10 odstotnih točk.

Premier Golob v svetu influencerstva

Premierjeva partnerka Tina Gaber je v kabinet predsednika vlade pripeljala strokovnjakinjo za družbena omrežja Samanto Cimerman. Še pred prevzemom oblasti pa je o prisotnosti na družbenih omrežjih Golob govoril takole: "Twitterja nimam in ga ne nameravam imeti, ker živeti v "vzporednem vesolju" te pripelje v to, da izgubiš stik z realnostjo."

Verčič: Premier si niža kredibilnost

Spremembo v strategiji komuniciranja je očitno prinesel vpliv premierjeve partnerke Tine Gaber. Od katere pa premier po mnenju komunikacijskega strokovnjaka Dejana Verčiča ne bo imel koristi.

"Postaja pomembno, kakšne bele teniske ima, kakšen nov plašč si je kupil in podobne stvari. In mi dobivamo na Instagramu in drugje njegove posnetke iz dvigala, kjer se skupaj s svojo spremljevalko manekensko nastavlja. Na ta način si on kot predsednik vlade kredibilnost niža in ne viša," je komentiral Verčič.

Nepotizem Tine Gaber?

Mnogi v delovanju Tine Gaber vidijo celo znake nepotizma. Partnerka premierja se je udeleževala sestankov v prostorih vlade, komunikacijske nasvete je delila celo ministrom. Je za to tudi plačana? V Svobodi nam neuradne informacije, da je bila z njo sklenjena pogodba, niso ne potrdili ne zanikali.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je na vprašanje, ali je v imenu stranke podpisala pogodbo s Tino Gaber, ni želela odgovoriti. "Res vas prosim, da se obrnete na stranko, nisem pristojna za komentiranje poslovanja stranke," je odgovorila poslanka.

Tina Gaber, ki ni bila izvoljena ali postavljena na formalno funkcijo v vladi, pa ima tudi privilegij parkiranja na območju vladne palače. Naše kamere so jo ujele pri vstopu na varovano območje, čakala je v belem vozilu znamke Volovo. To vozilo je bilo po naših informacijah do leta 2022 last državne energetske družbe Gen-I. Prav tak volvo je namreč tik po Golobovi zmagi na volitvah Geni-I za 40.000 evrov preprodal avtohiši Maxx avto. Na vprašanje, ali Tina Gaber vozi avto, ki je bil nekoč last Gen-I-ja, pa nam s kabineta predsednika vlade niso odgovorili, je prispevek sklenil Dolajš.

Nekdanji politiki komentirajo

Kako na vzpon in padec svojih nekdanjih levosredinskih strank gledajo nekdanji vidni politiki, je raziskovala novinarka Tarče Vanja Gligorović.

Nekdanji poslanec Stranke Mira Cerarja (SMC) Marko Ferluga je dejal, da na zgodbo SMC-ja ni ponosen in da gre za eno večjih razočaranj v njegovem življenju, kar se tiče politike. "Zdaj mi je še bolj jasno, da je to vse skupaj zelo 'šalabajzersko'," je izjavil. Opisal je posledice dejstva, da je bil SMC sveža stranka: vodilni so mislili, da so "pojedli vse znanje tega sveta", a v praksi je bilo veliko teoretiziranja in nobene operative. "Pri nas je bilo vedno 'cincanje', mencanje, in potem so nas stari mački SD-ja in DeSUS-a vlekli in vozili okoli kot neke 'bebice'," je bil oster. Kritičen je bil tudi do nekaterih poslanskih kolegov, ki da so hiteli izkoriščati poslanske ugodnosti, včasih tudi na sporen način, brez dokumentov in računov. Kaj pa meni o današnjem stanju? "Zelo podobno gre, tudi novinarski napadi in 'kiksi', ki so, kljub vsem nekim ... Pri nas so recimo bili neki izraelski veliki piar strokovnjaki, ne vem, kakšni milijoni so se v SMC-ju plačevali in bog ve, kam je šlo vse skupaj. Vse skupaj ni bilo nič. Ker na koncu se ugotovi, da vsi živijo samo za obdobje do volitev. In to je cela percepcija delovanja strank – samo od volitev do volitev." Ferluga je po koncu mandata lep čas iskal službo, čeprav ima dve končani fakulteti. "Jaz sem imel potem samo še večje probleme," se je pridušal. Po njegovih besedah je sistem pač tak, da "se moraš uklanjati in kimati", pa dobivaš funkcije, sam pa tega ni želel početi. Naposled je postal vodja koprskega zavoda za mladino, kulturo in turizem.

Marko Bandelli je bil najprej v Pozitivni Sloveniji, soustanovitelj Stranke Alenke Bratušek (SAB), župan stranke in na koncu njen poslanec v prejšnjem sklicu. Izpad iz parlamenta zanj ni bil lahek. "Ko prvič doživiš to stvar, je malo šok. Ker si s srcem noter, ker si prepričan, da delaš dobro, ko te ljudje ustavijo na ulici, se hočejo slikati s tabo, te pozdravljajo. Še zdaj tu rečejo: kako da te ni, manjkaš," je opisal svoje doživetje. Dandanes ima svoje podjetje, še vedno pa si prizadeva za vrnitev v politiko. Do trenutno vladajočih, še posebej do stranke Gibanje Svoboda na čelu z Robertom Golobom, je oster. Zgodba se po njegovi oceni ponavlja. "Absolutno. Ne vem, od kod ta naivnost ljudi, ki vedno padejo na isto stvar. Prikaže se neka nova oseba in misliš, da nas bo ta zdaj rešila, zdaj je prišel menedžer," se je pridušal. "On je stranka in to se ne sme dogajati. Tega ne sme biti v strankarski demokraciji. Ne more biti one-man-band, ne more biti samo en človek glavni, ki na koncu vrže človeka čez rame, da potem zaključijo zgodbo njim. Tako ne gre," je še povedal Bandelli, ki bo na naslednjem kongresu kandidiral za predsednika stranke DeSUS.

Jerca Korče je bila podpredsednica stranke in namestnica vodje poslanske skupine Liste Marjana Šarca (LMŠ). "Zagotovo, ko pride rezultat, si razočaran, ker svojega dela nisi znal dovolj dobro predstaviti, da bi to zgodbo znotraj tiste ekipe, vrednost, programskih izhodišč, a ko se zgodba zaključi, greš pač naprej," je komentirala neuspeh LMŠ-ja. Jerca Korče, ki danes vodi mladinski center v Idriji, ni skoparila s kritiko koncepta stranke, ki temelji na enem človeku. "Mislim, da lahko gre narobe to, da se preveč upov polaga v enega človeka. Zdaj bo pa ta en človek mesija, Superman, ki bo rešil vse. Ravno nasprotno. Politika bi morala temeljiti na tem, da je ekipa tista, ki bo stvari premaknila naprej," je izjavila.

Tilen Božič je v politiko vstopil kot poslanec SMC-ja, zapustil pa jo je pred kratkim, ko je odstopil kot državni sekretar na finančnem ministrstvu. Tako kot večina ljudi, ki so se od začetka pridružili SMC-ju, je čutil velik zagon – a kmalu se je vklopila "politična realnost". "Ta zagon je pešal. Širino, altruizem je vedno bolj nadomeščala podzavestna eksistenčna vezava na funkcije, na občutek, ki ga da funkcija. Reči moram, da sem v kratkem času videl kar veliko preobrazbe," je opisal svoje izkušnje. Ali vidi kakšno vzporednico z današnjim stanjem? "Zagotovo je vzporednica neverjetna politična moč. Ko je prišel SMC, je imel 36 poslancev. To je bilo neverjetno. Zdajšnja posadka je prišla še z večjim številom, še bolj neverjetno. Visoka pričakovanja so se z veliko politično močjo, ki je bila dana, še nadgradila. In seveda – potem pa nič," je kritiziral Gibanje Svoboda. Božič sicer dandanes svetuje prek zasebnega podjetja.