Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Že več tednov je država v mrtvem teku zaradi zadeve Litijska, ki še kar ni končana – niti za stranko SD. Ta je po javnomnenjskih anketah malo pred evropskimi volitvami pristala na dnu. Padla pa je tudi podpora celotni vladi – odstopanje ministrice za pravosodje, ki se bo verjetno zaključilo jutri v parlamentu, traja že 10 dni.

Sorodna novica Zadnja izmera: površina sporne stavbe na Litijski cesti večja za tisoč kvadratnih metrov

Zapletli pa so se tudi v Levici, kjer se želijo posloviti od enega od najbolj prepoznavnih obrazov – celo predsedniškega kandidata Mihe Kordiša. Poslanec Kordiš iz poslanske skupine ne želi, prav tako ne iz stranke. Enako bi lahko rekli tudi za najbolj priljubljenega politika v državi glede na trenutne javnomnenjske ankete Anžeta Logarja iz SDS-a. Janez Janša bi rad, da gre, a ne želi oditi. Poslanec Logar v studio ni želel, prav tako nihče iz SDS-a.

Gostje so bili: v. d. glavnega tajnika SD-ja Matevž Frangež, predsednik Mladega foruma SD-ja Luka Goršek, vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec, podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon, poslanec Levice Miha Kordiš, nekdanji poslanec Levice in SD-ja Franc Trček. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Video: Prenos od 20. ure naprej

V živo

Uporabna površina sporne stavbe je v resnici premajhna

Nova meritev, ki jo je geodet Branko Kovač opravil za tem, je pokazala, da naj bi imela stavba več kot 6000 kvadratnih metrov – to je dobrih tisoč več od prej najbolj optimističnega podatka. Velikost se je povečala predvsem zato, ker je v izmero zdaj všteta tudi streha oziroma terasa, v Tarčinem prispevku ugotavljata Vanja Gligorović in Klemen Košak.

Kovač je pri ogledu stavbe sicer srečal Vežnaverja, a to se v izmeri ne pozna. Sodni izvedenec geodetske stroke, ki ga je najelo Državno odvetništvo, namreč ni ugotovil, da je kvadratura stavbe večja – ampak, da je premajhna.

Uporabne površine je namreč vsega skupaj zgolj 3500 kvadratnih metrov, je za Tarčo potrdil Kovač, ki tega podatka v poročilo sicer ni napisal, ker ga ministrstvo po tem ni vprašalo. Prav ta informacija pa je ključna.

Opravičevanje nakupa s prikrivanjem podatkov

Pravosodno ministrstvo je na razpisu namreč iskalo stavbo s 5000 kvadratnimi metri uporabnih površin, stavba na Litijski jih ima tako kar 1500 premalo. "Očitno je ministrstvo z naročeno novo cenitvijo, katere rezultat je bil znan vnaprej, želelo opravičiti nakup. Skrili so ključni podatek, ki jih zdaj postavlja v še bolj neprijeten položaj," je v prispevku povedala Gligorović.

Se je SD pripravljen spoprijeti z odgovornostjo članov?

Ostaja vprašanje, ali so se v SD-ju pripravljeni spoprijeti z vprašanji o odgovornosti članov stranke. Zakaj so trije člani po izbruhu afere zamenjali mobilne telefone? Vsi so še vedno v stranki, tudi odstopljeni generalni sekretar Klemen Žibert.

"Ni jasno, kje se oni tukaj vidijo točno. Mislim, da imajo notranji problem, da niso uspeli nadzirati medijskega poročanja in so postajali čedalje bolj živčni. Se je videlo, da je bila precejšnja razlika v odnosu do ministrice kot pa do generalnega sekretarja – kdo naj odstop, kako naj odstopi," je za Tarčo komentiral asistent in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Marko Hočevar.

Klemen Žibert namreč ni bil samo glavni tajnik stranke, skupaj s Tanjo Fajon je jeseni leta 2022 ustanovil Inštitut 1. maj. In to v tej vili na Levstikovi v centru Ljubljane, kjer je bil pred tem desetletja sedež Socialnih demokratov. Namen inštituta naj bi bil ustvarjati strokovne vsebine za stranko. Podatki pa kažejo – da je večina denarja pri tem namenjenega za plače in visoko najemnino, ki jo inštitut plačuje stranki SD. Za program ga ostane zelo malo.

Kdo so bogati sponzorji Inštituta 1. maj?

Za tri zaposlene najema Inštitut celotno 450 kvadratnih metov veliko vilo z vrtom. Vanjo nam niso dovolili, ker jo prenavljajo. Na ulici pred vilo nam je direktor Inštituta Jan Škobrne, sicer nekdanji poslanec SD-ja, potrdil, da znaša najemnina kar 13.500 evrov mesečno. "Najemnina je dogovorjena na način, da vključuje tudi adaptacije in prenove, ki so potrebne za to, da bo v celoti skladna z namenom in vizijo, ki smo si jo zastavili," je pojasnil Jan Škoberne, direktor Inštituta 1. maj.

Ali gre za obvodno financiranje stranke, ki ima skoraj 700.000 evrov dolga? Financiranje političnih inštitutov je bistveno manj omejeno kot financiranje političnih strank. "Stranka bi lahko prostore oddala komur koli, jaz sem vesel, da jih je oddala inštitutu, ker lahko bi tukaj potekal samo tržni program, samo nekaj, kar bi koristilo interesom nekega kapitalskega lastnika, tako pa bo to hiša naprednih idej, ki bo odprta za ljudi. Jaz mislim, da je to zelo dobra zgodba," je še povedal Škoberne.

Lani je SD z oddajanjem svoje vile od Inštituta dobil okoli 162.000 evrov.

A za inštitut to ni težava. V prvem letu poslovanja je imel namreč skoraj 400 tisoč evrov prihodkov. Skoraj ves denar pa je dobil iz donacij posameznikov in podjetij. Njihovih imen Škobrne ne sme razkriti. "Ni pa nikogar iz tujine in ni nikogar, ki bi bil v posredni ali neposredni lasti republike Slovenije. Na to smo res zelo pozorni," je pojasnil Škoberne.

So pa med podjetij tudi podjetja, ki dobivajo prihodke iz javnih virov? "Tega pa ne znam povedati, ker bilanc podjetij ne pregledujem," je odgovoril. Tu bi lahko nastalo tveganje korupcije. Politična stranka ima ne nazadnje svoje člane na odločevalskih položajih, in če takšna podjetja potem donirajo … "Jaz se popolnoma strinjam, zato že več kot leto dni pozivam, da se to zakonsko uredi," je pristavil Škoberne.

3000 evrov neto plače

Zaposleni v inštitutu, lani so bili štirje, prejmejo v povprečju 3000 evrov mesečne neto plače. Med njimi tudi strokovna direktorica inštituta Anja Kopač, nekdanja ministrica SD-ja za delo. Tudi z njo si je Klemen Žibert blizu. Na ministrstvu je bil njen svetovalec in po njegovem nasvetu je kupila stanovanje v ljubljanski soseski Belle Vie Tivoli. Tam imajo enega od stanovanj, poleg tistega v elitnem Schellenburgu, tudi Žibertovi starši.

Še ena od nepojasnjenih zgodb, ki je povzročila nagli odstop Klemna Žiberta, je tudi premoženje njegove družine. Predvsem prestižno stanovanje v Schelleburgu, ki ga je za 1,4 milijona evrov leta 2022 kupil njegov oče, Matjaž Žibert.

Nakup, za katerega je Žibertov 62-letni oče najel 1,3-milijonski kredit pri Hranilnici Lon, pa naj bi njegova starša financirala tudi s prodajo nekaterih drugih nepremičnin.

Stanovanje v stavbi Belle Vie Tivoli, ki sta jo zgradila Kolektor Stojana Petriča in hrvaški poslovnež Ante Bračić, sta na primer pred leti kupila za 238.000 evrov, zdaj pa ga prodajata za več kot pol milijona.

Parcela v Hrvatinih in poslovnež Matevž Marc

Ena od njunih naložbenih nepremičnin pa je bila očitno tudi ta parcela v Hrvatinih ob slovenski obali. Mati Klemna Žiberta je po dveh letih parcelo za 428.000 prodala Matevžu Marcu, še enemu od Žibertovih sosedov v elitni soseski Belle Vie Tivoli. Gre za poslovneža, sicer tudi dolgoletnega zastopnika podjetja Riko v Veliki Britaniji, ki, kot nam je povedal sam, ni član stranke SD, je pa "vedno nekje blizu", kar so nam zaupali naši viri iz stranke.

Pred sedmimi leti je, sicer neuspešno, s podporo SD-ja kandidiral za upravo Slovenskega državnega holdinga. Na parceli v Hrvatinih želi Marc zgraditi apartmaje, vendar projekt zaradi medijske pozornosti, kot nam je povedal, trenutno stoji.


Kordiš: Igraš se s to stvarjo, ne bo se dobro končalo

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Zapletli so se tudi v Levici, kjer se želijo posloviti od enega od najbolj prepoznavnih obrazov – celo predsedniškega kandidata Mihe Kordiša. Kordiš je na seji poslanske skupine Levice pred tremi tedni zahteval zaposlitev svoje kandidatke za strokovno sodelavko, je za Tarčo poročala novinarka Anja Šter. "Igraš se s to stvarjo. Ne bo se dobro končalo. Razpadla bo poslanska skupina," je zagrozil vodji poslancev Levice Mateju Tašnerju Vatovcu. Spravil se je tudi na koordinatorico sveta stranke, Natašo Sukič: "Dejstvo je, da so nastali čezmerni pritiski name, ki sem vodila sejo sveta, izsiljevanje, čemur nisem popustila. [...] Primerjal me je tudi z Janezom Janšo. Mislim, da se bo Janez Janša zelo zabaval, ko bo slišal, da sem jaz drugi Janez Janša."

Sorodna novica Asta Vrečko podprla predlog za razrešitev Kordiša. Miha Kordiš: Dobivam pisma podpore članov.

Odločitev, da Kordiša umaknejo z odborov, je še zaostrila razkol v stranki. Nekateri svetniki in lokalni odbori so kritični do ukrepa vodstva. Upor je sicer pričakovan – glede na to, da je prav Kordiš na zadnjem kongresu prejel največ glasov, tako imenovano levo krilo pa večino v svetu stranke in drugih organih. Zvrstilo se je kup kritičnih sporočil: "Z izključitvijo Mihe Kordiša se ne bo samo močno znižal ugled stranke, ampak bomo izgubili enega ideološko najtrdnejših in retorično najmočnejših predstavnikov v državnem zboru." ... "Ta poteza ni le omajala zaupanja članov stranke, ampak je odprla tudi vprašanja o notranjem delovanju in odločanju v naši stranki." ... "Takšne samovoljne odločitve imajo lahko ogromne politične posledice." ... "Zavračamo ravnanje nekaj posameznikov, ki so izkoristili dostop stranke do medijev." ... "Takšno ravnanje ni v duhu demokratičnega socializma, meče slabo luč na stranko ter njene članice in člane in spodkopava podporo stranki."

Sorodna novica Kordiš: Levica je odjadrala proti sredini, premisliti mora o nadaljnji poti

Posebej oster do odločitve poslanske skupine je bil Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo. "Ne strinjam se niti z odločitvijo niti z načinom, kako je bila odločitev prejšnji teden sprejeta in izpeljana. Bila pa je tudi neumna in strel v koleno. [...] Problem bi morali prvo nasloviti znotraj stranke, ne pa da se je šlo oportuno v javni linč na škodo stranke. To bi morali rešiti interno. [...] Ne bom dopustil, da se nad nami izvaja frakcijska lobotomija. [...] Trenutno več scenarijev vodi v propad stranke kot v njen obstoj." Juvan sicer pred kamero ni želel, rekoč, da je to interna stvar stranke. Tudi drugi – svetniki, koordinatorji lokalnih odborov, člani stranke pred kamero niso hoteli. Dejali so, da stvari ne bodo razčiščevali javno.

Sicer pa to ni prvi primer nepravilnosti pri zaposlovanju. Nadzorni odbor stranke je denimo ugotovil, da zaposlitve desetih ljudi v kabinetu ministra za delo Luke Mesca konec leta 2022 niso bile izpeljane v skladu s postopki stranke. Konkretno, bile so sklenjene, preden jih je potrdil svet stranke. A sankcij ni bilo, zgolj opozorilo, da "v prihodnje postopke pelje v skladu z našimi pravilniki". Iz stranke so odgovorili: "Pripombe nadzorne komisije niso bile vezane na vsebino odločitev, ampak zgolj na pravočasnost seznanitve sveta z nekaterimi zaposlitvami."

Omenimo še zaposlitev žene vodje poslancev Tašner Vatovca v kabinetu ministra Mesca, več nekdanjih članov pa stranki očita zaposlovanje po prijateljskih in sorodstvenih vezeh. Uradne izjave niso želeli dati. Gre pri Kordišu za dvoličnost stranke? Delov kolumnist Janez Markeš je do potez vodstva stranke kritičen: "Odziv stranke na nekoga, ki je brezkompromisen, cilja na pomisel, da so kompromisi dosegli kritično točko, da se je kompromisarstvo zažrlo v stranko in se dogaja. To je prva misel nekega opazovalca, ki reče, seveda je jasno, da na koncu revolucija žre lastne otroke. [...] Levice se še drži izvorna čistost v relativnem pomenu besede in Kordiš je češnja na vrhu te torte, in ta torta se topi na soncu nekega oportunizma, ki ga prinašajo službe. Seveda, vsaka koalicija je kompromis. Kordiš ni človek kompromisa, on je človek, ki poudarja načela in kot takega bi ga morala stranka gojiti, kot goji paradižnike v topli gredi."

Ali je torej Levica podlegla lagodju ministrskih funkcij – se je stranka podredila interesom posameznikov na vodstvenih položajih in programska izhodišča postavila v ozadje? "Vsaka stranka, ki gre na oblast, najprej izgubi ostrino in se kot drugo skomformira. To je zlato pravilo. Ko se enkrat približujejo velike odločitve, kariere, denar in ugodnosti, se vsaka stranka spridi, tukaj Levica ni nobena posebnost," je komentiral Markeš.

Sociolog Tomaž Mastnak je še bolj neposreden: "Slišim, da se ljudje sprašujejo, ali je stranka v nevarnosti, da se pomakne v središče političnega prostora. Mislim, da te nevarnosti ni, ker je stranka že kar nekaj let v centru političnega prostora. Je pa res, da so pa pri premikih znotraj stranke zmagali ekstremisti, v smislu, da se stranka vedno bolj vklaplja v ekstremni center. Mislim, da glavna težava stranke ni v tem, da sodeluje v vladi. Mislim, da je delovanje v vladi, in da lahko vpliva na javno odločanje, za vsako stranko cilj. Ne deluje tako, da bi na to koalicijo bistveno vplivala."

Jutri [petek] bodo o Mihi Kordišu govorili na seji sveta stranke. "V petek se bomo pogovorili o stvareh. To je stvar, ki jo moramo reševati znotraj stranke, ne pa medijski spektakel, da bo cela Slovenija razsodišče, kaj je in kaj ni prav." Toda, ali ni bila ravno tiskovna konferenca prejšnji teden medijski spektakel? "To je ušlo v medije. Bila sem presenečena. Nisem vedela, da se bo to zgodilo," je še povedala Sukič.