Družina Jelene Karanović je eden od številnih primerov, ki mesece in celo več let čakajo na dokončno ureditev papirjev za življenje v Sloveniji. Več o tem v oddaji NaGlas! v soboto ob 12.35 na TVS 1.

Jelena Karanović iz Bačke Palanke se je skupaj z dvema otrokoma leta 2019 pridružila možu, ki že leta prebiva v Sloveniji. Čeprav je Jelena po številnih klicih in pozivih na Upravni enoti Ljubljana pred kratkim končno dobila dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, pa brez urejenega statusa ostajata oba otroka: "Prišla sem z dvema otrokoma, da bi tu živeli kot družina. Pričakovala sem, da bo vse potekalo veliko lažje, ker je mož tukaj že 15 let. Vendar nisem mogla dobiti dela, nisem imela ničesar, niti dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Septembra 2021 sem za hčer in zase vložila prošnjo za pridobitev stalnih dokumentov, a so pošto odprli šele konec januarja in ugotovili, da en dokument ni bil pravilno poslan. Hčerin začasni vizum je veljal do februarja, čakala pa je na stalnega. Morala bi hoditi k praktičnemu pouku, a ni mogla, ker nima vizuma. Znašli smo se v brezizhodnem položaju," pripoveduje Jelena.

2500 klicev na dan
Družina Jelene Karanović je tako le ena od številnih, ki stojijo v vrsti na oddelku za tujce, telefoni pa pogosto zvonijo v prazno. V najbolj obremenjenih dneh na Upravni enoti Ljubljana skupno dobijo tudi po 2500 klicev na dan, saj skušajo stranke izvedeti, kaj se dogaja z njihovo vlogo, ali pa se naročiti na termin. Pooblaščenec za tujce Darko Raljić trdi: "Upravna enota nikakor ne komunicira s strankami. Pravila se spreminjajo na teden ali na 14 dni, na neki točki sploh ne želi slišati strank."

12.000 nerešenih zadev
Epidemično stanje in odhod polovice zaposlenih pa sta povzročila še večje zaostanke, odgovarja na očitke načelnik Upravne enote Ljubljana Bojan Babič. V tem trenutku je na oddelku za tujce približno 12 tisoč nerešenih zadev. Medtem ko je leta 2018 ostalo 6698 nerešenih vlog, ki so se prenesle v naslednje leto, se je lani ta številka več kot podvojila – in zrasla na 14.867.

20–25.000 vlog letno, ni jasno, kdo je prioriteten
"Letno dobimo nekje od 20 do 25 tisoč vlog za prebivanje in delo," navaja Babič. Študenti, vozniki v mednarodnem prometu in osebe, za katere je izkazan poseben nacionalni interes – športniki, zdravniki in znanstveniki –, naj bi sicer imeli prednostno obravnavo, toda kot pojasnjuje Bojan Babič: "Ko seštejete skupaj, so vsi – razen fizičnih delavcev – v prioritetni obravnavi." Zagovornik številnih prosilcev za ureditev statusa tujca Darko Raljić meni, da "ni sistema znotraj upravnega organa, ki bi določil, kdo je prioriteten in kdo ni, ker to so po njegovem mnenju kupi dokumentacije, kjer ni jasnega konca, kjer bi se to rešilo".

80 odstotkov nepopolnih vlog
Vloge, ki jih oddajajo tujci oziroma njihovi pooblaščenci, so v kar v 80 odstotkih nepopolne, trdijo na Upravni enoti Ljubljana. Tujce naj bi pestila tudi jezikovna ovira. Bojan Babič nam postreže s primerom delavca iz BiH-a, ki je dobil obrazec in pri vprašanju "zakonski stan" odgovoril z "imam stan". "Potem je vloga nepopolna, mi pozovemo, da se popravi, in potem se stvar zavleče," ponazarja razmere na terenu Babić.

Februarja kličeš, naročijo te avgusta
Kaj pa prosilci? "Klicala sem in povedala, da hčeri konec februarja poteče veljavnost vizuma, naročili pa so me avgusta. Avgusta? Kaj naj dela medtem? Brez dokumentov, čeprav je vložila prošnjo? Vprašala sem samo, kdo bo plačal kazen za to. Covida ni več. Mislim, da ga ni več," sklene Jelena Karanović.

Dodatne administrativne zaostanke pa vsekakor povzroča tudi novi zakon o tujcih, ki predpisuje, da morajo tudi študenti izkazovati sredstva za preživljanje. Na inšpektoratu za javno upravo pa medtem odgovarjajo, da nimajo pristojnosti vsebinsko odločati v upravnih zadevah ali predstojniku organa odrediti, da določeno upravno zadevo reši v določenem roku – ti roki namreč pravzaprav ne obstajajo.