Ravno v ponedeljek so mediji objavili novico, da naj bi domnevnemu "kokainskemu kralju" Darku Šariću ponarejen osebni dokument priskrbela Slovenka Sandra Udrih, Šarić pa naj bi tako s slovenskim potnim listom odpotoval v Južnoafriško republiko.

Da bi izvedeli, koliko je ponarejanje slovenskih osebnih dokumentov razširjeno in kako ti gredo v promet, smo se obrnili na Generalno policijsko upravo (GPU). Tiskovni predstavnik na GPU-ju za področje kriminalitete Drago Menegalija nam je pojasnil, da so bili ponarejeni slovenski osebni dokumenti v preteklih letih zelo zanimivi za državljane držav Zahodnega Balkana, redkeje pa za druge. Interes za slovenske dokumente pa gre pripisati članstvu Slovenije v Evropski uniji ter ugodnemu položaju, ki ga Slovenija uživa tudi glede potovanj v druge države, posebno v ZDA.

Dokumente se pogosteje uporablja v tujini
Ponarejene dokumente se uporablja predvsem za potovanja zunaj Evropske unije, zelo rekdo pa v Sloveniji, predvsem zato, ker domači policisti ponaredke odkrijejo precej hitreje kot tuji.

Ponarejeni dokumenti večinoma izvirajo iz vlomov in tatvin, ko vlomilci ukradejo dokumente in jih nato spremenijo, večinoma v tujini. Dogaja se sicer tudi to, da nekateri svojo dokumente prodajo, ponarejevalec pa jim plača le 20 odstotkov cene, ki jo nato zaračuna kupcu. Cene se gibljejo med 200 in 500 evrov za osebno izkaznico in 1.000 in 1.500 evrov za potni list.

Potne liste se sicer večinoma nekoliko modificira, ne pa v celoti, saj so lažje prepoznavni. Drugače pa je pri osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih, ki so popolni ponaredki, a pretežno zelo slabe kakovosti.