Zdravniki, ki so se odločili za umik soglasij za nadurno delo, po uveljavitvi umikov odslej delajo največ 48 ur na teden, kar pomeni, da bodo opravili do osem nadur tedensko. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. V Fidesu so večkrat dejali, da se je za umik soglasja odločila več kot polovica vseh zdravnikov.
Medtem ko v nekaterih javnih zdravstvenih ustanovah napovedujejo, da bo delo pri njih potekalo brez večjih posebnosti, v številnih zaradi umikov soglasij za nadurno delo pričakujejo težave pri organizaciji dela. Direktorji manjših bolnišnic se že oglašajo, da bo stavka vplivala na njihovo poslovanje, če odpadlih operacij ne bodo nadomestili do konca leta, je poročal Radio Slovenija.
Vlada je v ponedeljek že predstavila prve predloge ukrepov za zagotavljanje delovanja zdravstvenega sistema.
Marjan Pintar: Želimo zagotoviti samo to, kar mora človek zagotoviti človeku
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar se je zahvalil vodstvom zdravstvenih zavodov, ki so po njegovih besedah odgovorno prevzela naloge in resno pripravljajo scenarije za primere organizacijskih težav po umiku soglasij za nadurno delo. Ministrstvo za zdravje bo s sistemskimi ukrepi posegalo le, če vodstva ne bi zmogla opraviti svojih nalog, je poudaril.
Uveljavil se je vladni odlok, ki določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke sindikata Fides. Pintar je ocenil, da ne gre za "vladanje z odlokom", pač pa za zaščito najranljivejših oseb, ki nujno potrebujejo zdravljenje.
"Mislim, da bi bil v neki normalni družbi, kjer je nekoliko več človečnosti, takšen odlok povsem nepotreben. Mi želimo zagotoviti samo to, kar mora človek zagotoviti človeku," je dejal.
Odzval se je tudi na vprašanje glede celjske bolnišnice, iz katere so sporočili, da zaradi stavkovnih razmer do preklica naročanje na redne ginekološke preglede v ginekološkem dispanzerju ne bo mogoče. Poudaril je, da podrobnosti ne pozna, se bodo pa zagotovo z njimi seznanili prihodnji teden.
Znova je poudaril, da so v prvi vrsti za reševanje problemov odgovorna vodstva zdravstvenih ustanov. "To, kar ministrstvu ostane, so sistemski ukrepi. Če bolnišnice ne bodo zmogle reševati stvari, bomo seveda morali razmišljati, kako reorganizirati mrežo, da bomo z obstoječimi kadri podpirali dejavnosti na ključnih lokacijah," je dejal.
Na vprašanje, koliko je bilo umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo, je odgovoril, da je stanje po bolnišnicah različno. V nekaterih bolnišnicah umikov sploh ni bilo, v drugih so zdravniki soglasja umikali v večjem obsegu.
Sicer pa še vedno velja, da je v bolnišnicah soglasja umaknilo približno 30, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov zdravnikov. "To je neka povprečna ocena, ki se nekoliko znižuje predvsem zaradi tega, ker je kar nekaj zdravnikov, ki vračajo soglasja za nadurno delo," je pojasnil.
Nekoliko več umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo od navedenih povprečij so zaznali na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Tam je delež zdravnikov specialistov, ki so umaknili soglasje, minuli torek znašal 50 odstotkov. Stavka pri njih doslej ni vplivala na obravnavo bolnikov. Ob umiku soglasij pa pričakujejo v začetku predvsem organizacijske težave,
kasneje pa bi se umik soglasij za nadurno delo lahko izražal tudi v podaljševanju čakalnih dob – v začetku predvsem pri bolnikih z benignimi spremembami in pri tistih, ki so na spremljanju po zaključenem zdravljenju. Diagnostiko in zdravljenje bodo zagotavljali še naprej.
V večini bolnišnic vsaj delna reorganizacija dela
Iz UKC-ja Ljubljana, kjer je zaposlenih približno 1600 zdravnikov, so v četrtek sporočili, da jih je pri njih soglasja za nadurno delo umaknilo 422. V zadnjih dveh tednih je nato deset zdravnikov preklicalo umik soglasja. Ob tem so poudarili, da jim kljub stavki uspe v celoti zagotavljati nujno medicinsko pomoč in neprekinjeno zdravstveno varstvo v vseh organizacijskih enotah. Po mnenju predstojnikov posameznih organizacijskih enot jim bo omenjene storitve uspelo zagotavljati tudi po prekinitvi soglasij za delo prek polnega delovnega časa. Če bo predstojnik posamezne organizacijske enote pri pripravi razporedov ugotovil, da ima potrebo po dodatnem, dopolnilnem delu zdravnika oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravnika, in če bo ugotovil, da zdravnik odklanja nadurno delo, pripravljenost in morebitne druge oblike dela pri delodajalcu, bo dolžan predlagati generalnemu direktorju odvzem soglasja za delo zdravnika zunaj UKC-ja Ljubljana, so še sporočili iz največje zdravstvene ustanove v državi.
V UKC-ju Maribor je soglasje za nadurno delo umaknilo 233 zdravnikov ali slabih 33 odstotkov vseh zdravnikov. Je pa približno 20 zdravnikov svoje umike preklicalo, a nekateri umike še vlagajo. Tako se število zdravnikov, ki so umaknili soglasje, dnevno spreminja. "Najbolj kritična je anesteziologija, kjer je sorazmerno veliko zdravnikov umaknilo soglasja, in to vpliva potem na delo na celotni kirurgiji, ker brez anesteziologov ni mogoče operirati," je v sredo ob robu seje sveta UKC-ja Maribor pojasnil v. d. direktorja Vojko Flis. Kot je dodal, bodo sicer posledice umika najverjetneje vidnejše v 14 dneh. Mariborski UKC je zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, odvzel soglasja za delo pri zasebnikih. Pušča pa jim soglasja za delo v javnih zdravstvenih zavodih. "Tam bi bila izjemna škoda, če bi zdravnikom umaknili soglasja," je dejal Flis.
V Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto je trenutno zaposlenih 225 zdravnikov, soglasja za nadurno delo pa je preklicalo 75 zdravnikov specialistov in 20 specializantov. Ob tem je sicer v zadnjih dveh tednih šest zdravnikov preklicalo umik soglasja za nadurno delo. Od omenjenih 75 zdravnikov specialistov jih ima 22 soglasje za delo drugje in vsem ga bodo vzeli, so napovedali v novomeški bolnišnici. Zdravniki bodo po uveljavitvi umikov soglasij za nadurno delo razporejeni kombinirano – v turnusno obliko dela in redno delo z dežurstvi. Delovišča se bodo pokrivala po prioritetah – najprej urgenca, nato dežurstva, bolnišnični oddelki, operativni posegi in nazadnje ambulantni pregledi. Ocenjujejo, da bo prerazporejenih približno 20 odstotkov nenujnih specialističnih pregledov in operativnih posegov. Oddelkov ne bodo zapirali, se bo pa nekoliko zmanjšal obseg nenujnih ambulantnih pregledov in operativnih posegov.
V jeseniški bolnišnici je umike soglasij vložilo 60 zdravnikov, deset zdravnikov si je nato premislilo in so umik soglasja preklicali. Na vprašanje, ali bodo zdravnikom preklicali soglasja za delo drugje, so v SB-ju Jesenice odgovorili, da bodo "upoštevali zakonodajo". Zaradi umika soglasij bosta potrebni reorganizacija in prilagoditev dela, tako po strukturi kot obliki. "Pričakujemo, da bo v primeru umika soglasij najhitrejša in največja sprememba potrebna na manjših oddelkih, kot sta pediatrija in ginekologija," so napovedali v četrtek. Na področju ginekologije in porodništva za zdaj predvidevajo omejitev ginekološke operativne dejavnosti, specialistika in dispanzerji bodo predvidoma delovali normalno, prav tako celotna dejavnost porodništva. Na področju kirurgije bodo v celoti pokrite in izvedene vse nujne storitve, postopoma (že v drugi polovici marca) pa pričakujejo zmanjšanje specialističnih ambulantnih storitev in izvajanja prospektivnih operativnih posegov.
V SB-ju Murska Sobota so pojasnili, da so od zdravnikov prejeli 31 umikov soglasij za nadurno delo. Hkrati pa je osem zdravnikov preklicalo umik soglasja. "Glede preklica soglasij za delo drugje odgovarjamo, da bomo pri tem v celoti upoštevali navodila ministrstva za zdravje," so navedli. Zaradi umikov soglasij za nadurno delo bo največ težav na ginekološko-porodniškem in kirurškem oddelku, kjer bodo uvedli turnusno delo za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, mogoče tudi v obliki pripravljenosti. Oddelkov pa ne bodo zapirali, še naprej bodo zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem pacientom, so poudarili.
V brežiški bolnišnici je soglasja za nadurno delo umaknilo osem zdravnikov, je sporočila direktorica Anica Hribar. Za zdaj soglasij za delo drugje niso odvzeli nobenemu zdravniku, saj ima večina zdravnikov soglasje za delo v drugih javnih zdravstvenih zavodih. Na vprašanje, ali bodo zaradi umikov soglasij za nadurno delo imeli kakšne težave, je Anica Hribar odgovorila, da je razpored za marec v SB-ju Brežice narejen in da bodo zagotovili izvajanje zdravstvenih storitev na vseh področjih dela bolnišnice.
Kot je v izjavi za medije po seji sveta novogoriške bolnišnice v torek povedal direktor Dimitrij Klančič, je tam soglasja umaknilo 53 zdravnikov, kar predstavlja dobro polovico zdravnikov specialistov. V marcu bodo imeli posledično težave pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju radiologije, pediatrije in posledično v porodnišnici. "Prihajamo v zelo krizno obdobje in trdno upam na sporazum," je poudaril. Zaradi umikov soglasij bo prav tako odpadel pretežen del subspecialistične ambulante dejavnosti, pa tudi dva do tri operacijska programa na dan, je dodal. Zaradi stavke je doslej odpadlo približno od 20 do 25 odstotkov elektivnih programov in do 10 odstotkov ambulantnih pregledov. "Se bo pa v marcu to radikalno poslabšalo," je opozoril Klančič.
Iz SB-ja Trbovlje so sporočili, da so zdravniki preklicali umike soglasij za nadurno delo, zato delo zaradi tega razloga ni moteno. "Smo pa glede na malo lastnih zaposlenih zdravnikov odvisni tudi od sodelovanja zdravnikov, ki z nami sodelujejo preko podjemnih pogodb, zato upamo, da bo čim manjšemu številu le-teh preklicano soglasje njihove matične ustanove," so poudarili.
V celjski bolnišnici so pojasnili, da je pri njih soglasje za nadurno delo umaknilo 47 odstotkov zdravnikov. Do četrtka so umik soglasja dodatno preklicali trije zdravniki. Vodstvo SB-ja Celje glede odvzema soglasij zdravnikom za delo pri drugem delodajalcu trenutno čaka na eksplicitno pravno razlago, ki bo potrdila pravilnost takšnega ravnanja. V vmesnem času pa se je vodstvo odločilo, da bodo vsi njihovi zdravniki, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, zaradi kadrovskega primanjkljaja razpisani v SB-ju Celje za vseh 48 ur tedensko. To funkcionalno predstavlja odvzem soglasja, saj so se zdravniki, ki so odvzeli soglasja za nadurno delo, sami odločili, da tedensko ne bodo delali več kot 48 ur, so pojasnili v celjski bolnišnici. Ob tem so poudarili, da bodo prioritetno zagotavljali nemoteno delovanje urgentnega centra in neprekinjenega zdravstvenega varstva ter tako poskrbeli za bolnike, ki bodo potrebovali zdravljenje. Težave z organizacijo dela pričakujejo na področju radiologije in infektologije ter na manjših internističnih oddelkih.
V ptujski bolnišnici, kjer je polno zaposlenih 83,5 zdravnika, 53 pa jih opravlja delo v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, je soglasja za nadurno delo preklicalo 30 zdravnikov, pozneje pa so štirje umik preklicali. Za zdaj nobenemu zdravniku v SB-ju Ptuj niso preklicali soglasja za delo zunaj zavoda. V marcu bodo imeli težave pri izvedbi neakutnega kirurškega programa, lahko bo tudi kakšna specialistična ambulanta manj. Razporedi so narejeni v kombinaciji dežurstev in turnusnega dela. Delo bo potekalo v skladu z novimi kadrovskimi zmožnostmi, na nujni pomoči za zdaj delo poteka nemoteno, so poudarili.
Umiki soglasij zdravnikov vplivajo tudi na delo v zdravstvenih domovih
Iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana so sporočili, da spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Vsak zaposleni ima namreč pravico, da se stavki pridruži ali ne, pri čemer so vsakršni pritiski za odločitev za stavko ali proti njej nedopustni, so poudarili. V veliki večini primerov ambulante ZD-ja Ljubljana delajo normalno, stavkajo le posamezniki. V teh primerih delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov ne prihaja. Soglasje za nadurno delo je umaknilo sedem zdravnikov in zobozdravnikov od 423, kar pa v ničemer ne povzroča težav pri načrtovanju in organizaciji dežurstev na splošni nujni medicinski pomoči ali pediatrični nujni medicinski pomoči ZD-ja Ljubljana, so zagotovili. Zdravniki, ki so umaknili soglasja za nadurno delo v času, ko ima javni zavod potrebo po delu, ki presega obveznosti iz polnega delovnega časa za javnega delavca, ne morejo delati zunaj zavoda oziroma po podjemni pogodbi, so ob tem navedli v ljubljanskem zdravstvenem domu.
V ZD-ju Maribor pa je po besedah direktorja Jerneja Završnika umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo manj, kot je sprva kazalo. V zadnjih nekaj dneh si je osem zdravnikov in zdravnic premislilo in vrnilo soglasja za nadurno delo, medtem ko jih 24, od tega 23 družinskih zdravnikov, vztraja pri umiku. "Tako smo zdaj prišli s skoraj 60 na 45 odstotkov zdravnikov, ki so umaknili soglasja, zato bo nekoliko lažje dihati. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako dolgo bo ta nesreča trajala," je Završnik povedal v četrtek. Zadovoljen je tudi, da so soglasja za delo specialistov iz UKC-ja Maribor v njihovem zdravstvenem domu ohranjena, zato v specialistični dejavnosti ne pričakuje sprememb. Tudi v družinskih ambulantah po ocenah direktorja danes še ne bo vidnih motenj, najverjetneje tudi v naslednjem tednu ne, zagotavljali bodo tudi nujno medicinsko pomoč in dežurno službo. "Težave se bodo začele pojavljati pri nadomeščanju, tudi recimo bolniških dopustov, predvsem tam, kjer dela samo ena ambulanta, ter v domovih starejših občanov. Enostavno ne bo ljudi, ki bi lahko delali," je pojasnil.
V Osnovnem zdravstvu Gorenjske je soglasja za nadurno delo umaknilo 39 zdravnikov ali dobrih 13 odstotkov. Gre predvsem za družinske zdravnike in pediatre. Preklici so vodstvom nekaterih njihovih organizacijskih enot, kjer dežurajo družinski zdravniki in pediatri (na primer v ZD-ju Kranj in ZD-ju Bled), nekoliko otežili oblikovanje razporedov dela v nujni medicinski pomoči v marcu. Za zdaj pa združevanje nujne medicinske pomoči (NMP) s sosednjim zdravstvenim domom, kar je mogoče po v ponedeljek sprejetih predlogih vladnih ukrepov, ne bo potrebno. Zdravnikom soglasij za delo drugje verjetno ne bodo preklicali, so sporočili.
V ZD-ju Izola so pojasnili, da so organizacijo dela dorekli skladno z zaprosilom ministrstva za zdravje. Pri njih je soglasja za nadurno delo umaknilo dobrih 60 odstotkov zdravnikov, ki pa se že zdaj minimalno vključujejo v dežurno službo, saj imajo veliko dela v rednih ambulantah. Ambulanta za neopredeljene bo delovala nemoteno, prav tako tudi vse druge ambulante, ob zagotavljanju delavnika stavkajočih do največ 48 ur na teden. Težave z organizacijo dela pa se napovedujejo z umikom soglasij za delo pri drugem delodajalcu, saj dežurna služba ZD-ja Izola sloni na pomoči teh sodelavcev. Ravno tako tudi ena od pediatričnih ambulant v celoti sloni na zunanjih izvajalcih. V primeru umika soglasij zunanjim sodelavcem bosta nujna medicinska pomoč in dežurna služba izolskega zdravstvenega doma potekali nemoteno, saj so zakonsko dolžni zagotavljati ti dve službi, bodo pa na ta račun manj dostopne nekatere redne ambulante, so opozorili.
Iz ZD-ja Novo mesto je za zdaj od 50 zdravnikov in 20 zobozdravnikov soglasje za nadurno delo umaknilo šest zdravnikov in deset zobozdravnikov je povedala direktorica Alenka Simonič. Kljub temu pa večjih težav nimajo in jih ne pričakujejo, saj zdravstveni dom nima dežurne službe, ampak je nujna medicinska pomoč organizirana v urgentnem centru splošne bolnišnice.
V ZD-ju Ajdovščina je soglasje za nadurno delo umaknilo sedem zdravnikov in štirje specialisti, torej vseh 11, ki izvajajo dežurno službo. "Organizirali bomo, da bo neprekinjeno zdravstveno varstvo delovalo, bo pa na račun tega kakšen dan trpelo delo v ambulanti oziroma bodo ambulante zaprte," je za STA pojasnil direktor Egon Stopar.
"V katerem koli podjetju odpustiš 10 do 20 odstotkov ljudi in pričakuješ, da bo preostanek delal enako kvoto, veš da bodo ti ljudje delali po 100 do 200 nadur. S tem zavedanjem smo mi postavili naš zdravstveni sistem," je za TV Slovenija Stopar.
V primeru, da bo zdravnik ponoči dežural in mu dopoldne potem pripada počitek, bo tisti dan ambulanta zaprta, nujni pacienti pa bodo usmerjeni v NMP, je dodal. Stopar načrtuje, da bi tak sistem lahko deloval 10 do 14 dni, zato upa, da bo prišlo do dogovora in prekinitve stavke.
V ZD-ju Trbovlje pa so na vprašanja, ali bodo s petkom kakor koli spremenili način dela, odgovorili, da se ne bo spremenilo nič. V ZD-ju Celje pa so pojasnili, da zdravniki delajo brez soglasij za nadurno delo, zato tudi niso podali umikov teh soglasij.
Vlada določila nabor storitev, ki morajo biti opravljene kljub stavki
Veljati je začel tudi odlok, s katerim je vlada na četrtkovi seji določila zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke. Med drugim gre za storitve za ranljive skupine, pa tudi storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Gre tudi za izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje in zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.
Iz sindikata Fides, ki stavka od 15. januarja, so v nasprotju s prepričanjem ministrice za zdravje določanje obsega zdravstvenih storitev z novim odlokom ocenili kot nezakonito. Prepričani so, da se z njim namreč posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. "V sindikatu Fides namreč ne vidimo pravne podlage, na kateri bi lahko vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa in s tem širila zakonsko določen obseg minimuma delovnega procesa," so zapisali v sporočilu za javno. Da za vladni odlok "ni videti pravne podlage", ocenjujejo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje