Na novinarski konferenci se je podpredsednica izvršilnega odbora slovenskega Unicefa Žarka Brišar Slana v prebrani izjavi za javnost najprej zahvalila odstopljenima ambasadorkama Mileni Zupančič in Viti Mavrič ter obžalovala njun odstop.
Poudarila je, da je delovanje Unicefa Slovenija pregledno in zakonito ter da so vse odločitve sprejete s konsenzom. V nadaljevanju je nato nanizala še nekaj dosežkov slovenske veje in pojasnila, da sta pred njimi dve pomembni spremembi, in sicer preoblikovanje v fundacijo ter priprava skupščine.
Vse je bilo po črki zakona
V nadaljevanju je v. d. direktorice Alenka Jež Heinc izrazila presenečenje, "kako vztrajni so nekateri posamezniki, ki z nepremišljenimi izjavami in zlonamernimi informacijami ogrožajo plemenito poslanstvo Unicefa". Potrdila je, da je bilo na sodišču proti njim vloženih sedem tožb, ki so jih vložili štirje nekdanji zaposleni zaradi domnevno nezakonite odpovedi delovnega razmerja.
Pojasnila je, da je bila odpoved dveh pogodb o zaposlitvi podana iz krivdnih razlogov zaradi domnevno hujše kršitve delovnopravne zakonodaje z elementi kaznivega dejanja. Zaradi tega proti dvema nekdanjima zaposlenima poteka tudi predkazenski postopek. O domnevnem mobinga pa je Jež Heincova dejala le: "Nekdanja izvršna direktorica je od vseh nas zahtevala le toliko, kot je zahtevala od sebe."
Zanikala je tudi trditve odvetnikov tožečih, da bo prva obravnava v tej zadevi šele februarja, saj naj bi bila že konec lanskega decembra.
Glede odpravnine nekdanje direktorice je pojasnila, da jo je ta prejela ob upokojitvi. Dodala je, da bodo za Unicefove programe letos posredovali 2,3 milijona evrov.
Seznam grehov
Ta ni tako zelo kratek. Vendar se najpogostejši očitki nanašajo na finančne malverzacije, visoka izplačila vodilnim, mobingu zaposlenih, plačevanje visokih zneskov marketinškim agencijam itd. Na to se je Žarka Brišar Slana odzvala z besedami, da so začeli uporabljati nova komunikacijska orodja, kar se je pozitivno poznalo tudi na rezultatu Unicefa.