Ustavno sodišče je na pobudo sodnega sveta že oktobra 2019 deloma zadržalo izvajanje omenjene parlamentarne preiskovalne komisije. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je na pobudo sodnega sveta že oktobra 2019 deloma zadržalo izvajanje omenjene parlamentarne preiskovalne komisije. Foto: BoBo

Zato so ustavni sodniki razveljavili tisti del akta o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi, ki se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih. Sodni svet pa lahko v 30 dneh na ustavnem sodišču izpodbija odreditev konkretne parlamentarne preiskave.

Poklukar zanikal zlorabo policijskih evidenc, Gorenak o spolitiziranosti policije

Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenih aktov je vložil sodni svet, ki je ugotovil, da je v njih pravna praznina, saj ne določata mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost sodstva in omogočajo nedopustne pritiske na delo sodnikov.

Tako je ustavno sodišče ob presoji akta o odreditvi parlamentarne preiskave ocenilo, da je v neskladju z neodvisnostjo sodnikov v delu, ki se nanaša na pravilnost sodnih odločitev in odgovornost sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih.

Ugotovilo je tudi protiustavnost obeh omenjenih aktov in DZ-ju naložilo, naj jo odpravi v enem letu po objavi odločbe v uradnem listu. Do odprave neustavnosti pa bo za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavno neodvisnostjo sodnikov pristojno ustavno sodišče.

Pri preiskavi mora DZ upoštevati načelo delitve oblasti

Kot je navedeno v odločbi, se parlamentarna preiskava lahko uvede tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na delovanje sodstva, a mora DZ pri izvajanju takšne preiskave upoštevati načelo delitve oblasti.

Po načelu neodvisnosti sodnikov pa morajo biti ti vsebinsko in personalno neodvisni od nedovoljenih vplivov in pritiskov. Izključiti je treba tudi oblike posrednega vplivanja, ki lahko usmerjajo odločitve sodnikov. Tako predmet preiskave ne sme biti niti zakonitost ali primernost posamičnih pravnomočnih sodnih odločb ali sodnih postopkov, je navedeno v odločbi.

To po pisanju ustavnega sodišča ne pomeni, da so sodniki pri izvajanju sodne funkcije nedotakljivi, njihove odločitve pa nespremenljive. Odločitev sodnika v konkretnem sodnem postopku se namreč sme izpodbijati v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ter v postopku z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Prav tako je sodnik lahko disciplinsko odgovoren za kršitve sodniške dolžnosti.

DZ: Sodna veja oblasti ne more biti v celoti izključena iz preiskave

V DZ-ju so v odgovoru med drugim navedli, da mora biti pri odrejanju parlamentarnih preiskav sicer spoštovano načelo delitve oblasti, vendar pa zakonodaje po njihovi oceni ni mogoče razlagati tako, da so sodna veja oblasti in njeni nosilci v celoti izključeni iz predmeta preiskave.

Akt o odreditvi preiskave sicer ne določa sodnega varstva, a ga tudi ne izključuje. Poleg tega ne gre za akt, zoper katerega bi moralo biti zagotovljeno sodno varstvo, saj navzven ne povzroča pravnih učinkov, so navedli v DZ-ju.

Kaloh: Komisija vse od začetka deluje v mejah ustavnih pristojnosti

Preiskovalna komisija v zadevi Franc Kangler je od samega začetka svoje delo opravljala v mejah ustavnih pristojnosti in v skladu s sklepoma ustavnega sodišča, s katerima je to zadržalo izvajanje preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike in tožilce, je zatrdil predsednik komisije Dejan Kaloh (SDS). Tako komisija ni izvajala pripravljalnih preiskovalnih dejanj in zaslišanja prič, ki se nanašajo na sodnike in tožilce. Je pa Kaloh v povezavi z navedeno odločitvijo ustavnega sodišča spomnil na odločbo iz leta 2000, v kateri je odločilo, da zakon o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo ter da poslovnik o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo in z zakonom o parlamentarni preiskavi.

Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Odločitev o neskladju zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič.

Odločitev o razveljavitvi dela akta o parlamentarni preiskavi pa je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala Jaklič in sodnik Marko Šorli. Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje, Šorli pa delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Dunja Jadek Pensa je dala pritrdilno ločeno mnenje.

Ustavni sodniki oktobra 2019 delno zadržali izvajanje preiskave

Ustavno sodišče je sicer že 24. oktobra 2019 do končne odločitve zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. V presoji aktov pa se je osredotočilo na vprašanje obstoja mehanizma, ki bi preprečil parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost opravljanja sodniške funkcije.

Ustavno sodišče je izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi 13. novembra 2019 zadržalo tudi v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Pobudo in ustavno pritožbo so podali generalni državni tožilec Drago Šketa, vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da bodo sodniki glede državnih tožilcev zadevo še obravnavali, za zdaj pa še ni mogoče točno reči, kdaj bo zadeva uvrščena na sejo.