Opozorilna stavka je na RTV Slovenija potekala 23. maja. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Opozorilna stavka je na RTV Slovenija potekala 23. maja. Foto: BoBo/Žiga Živulović

V ponedeljek se je sestal ožji stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV Slovenija, ki je po poročanju pogajalske skupine stavkovnega odbora sprejel sklep, da "stavkovne zahteve niso izpolnjene, pogajanja pa po več kot dveh tednih niso prinesla nobenih rešitev". Kot je v sporočilu za javnost opozorila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković, so razmere v uredništvu informativnega programa TV Slovenija "iz dneva v dan slabše, komunikacija je kaotična, od novega leta je zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev in novinark".

Zato je stavkovni odbor sklenil, da bo nadaljevanje stavke v programih RTV potekalo v ponedeljek, 20. junija, od 14. do 23. ure. Ta dan bo o nadaljnjih programskih in kadrovskih zadevah razpravljal tudi programski svet RTV-ja. Ob 19. uri bo organiziran tudi shod za javno RTV na Trgu republike, na katerem bodo izpostavljene zahteve po nujnosti ukrepanja pri ohranitvi javnega servisa tudi od zakonodajalcev.

Opozorila o zgrešeni politiki in nadaljevanju razgradnje javnega medija

Ob tem je v stavkovnem odboru opozarjajo, da vodstvo še povečuje negotovost z novimi predlogi krčenja informativnega programa in s krepitvijo oddaje Panorama, "ki po nobenih kriterijih ne ustreza programskim in profesionalnim standardom javnega RTV-ja". "Generalni direktor RTV-ja Andrej Grah Whatmough s svojimi pomočniki in z zgrešeno programsko politiko nadaljuje razgradnjo javnega medija in krni ugled javne radiotelevizije v javnosti," je zapisano v sporočilu za javnost.

Po opozorilih stavkovnega odbora je "generalni direktor RTV po jesenskem sprejetju škodljivega programsko-produkcijskega načrta, s katerim je informativni program Televizije Slovenija osiromašil in degradiral, programskemu svetu predlagala še krnitev in ukinitev nekaterih dopisništev v tujini". Kot je v sporočilu za javnost zapisala Helena Milinković, so bili v stavkovnem odboru nad novico šokirani, "saj predlagano zapiranje dopisništev v Moskvi, Berlinu, Bruslju ter v Rimu in Vatikanu pomeni dokončen izbris Informativnega programa, nadaljnje krnjenje zunanjepolitičnih vsebin na javnem RTV in uničevanja poslanstva javnega medija".

DNS: Krčenje dopisniške mreže za racionalizacijo stroškov je kratkovidno

Odločitve generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, ki možnosti za racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov vidi v krčenju dopisniške mreže v tujini, kot škodljive ocenjujejo tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). "Utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov je kratkovidno, saj ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost, zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost. Padec slednjih pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihodkovno stran zavoda, ki bo nižje stroške iz naslova dela bržkone kmalu beležil tudi na račun številnih odhodov novinarjev zaradi okoliščin, v katerih delajo in zaradi katerih tudi stavkajo." so opozorili v sporočilu za javnost.

Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu, Moskvi in na Bližnjem vzhodu ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju po ocenah DNS-ja kaže na nerazumevanje pomena RTV Slovenija kot javnega medija, ki zagotavlja obveščenost državljanov tudi o dogodkih v tujini. V DNS-ju ob tem opozarjajo, da je morebitno ukinjanje mednarodnih dopisništev v nasprotju z zakonom o RTV-ju.

V društvu so poudarili, da sta v zadnjih dveh letih pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini pokazali, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji, zato si javnost zasluži "poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja". Ob tem so opozorili na porast dezinformacij: "Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih ni enako kot imeti dopisnika v državi, dopisnika, ki si tam zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko na mestu dogajanja hitreje, kot če bi moral tja vsakič potovati iz Slovenije, ki ne nazadnje lažje začuti utrip države in lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani."

Zahteve odbora novinarskih sindikatov RTV-ja

Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV Slovenija sicer od generalnega vodstva zahteva zagotavljanje novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV-ju in socialni dialog.

V nasprotnem primeru stavkovni odbor zahteva odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.

Vlada podpira koalicijski predlog novele zakona o RTV SLO

Vlada je na seji v celoti podprla predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga v DZ vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek (Svoboda). Menijo namreč, da veljavni zakon ne zagotavlja ustreznih varovalk, ki bi ščitile ustavno varovano svobodo izražanja RTV SLO, so zapisali v sporočilu za javnost. "Dogodki v zvezi z RTV SLO v zadnjih dveh letih so nedvomno pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja te svobode oziroma do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve RTV SLO," so zapisali.