Izredna seja je bila priložnost za že predvolilno usmerjeno razpravo. Foto: DZ/Borut Peršolja
Izredna seja je bila priložnost za že predvolilno usmerjeno razpravo. Foto: DZ/Borut Peršolja
DZ je o prihodnosti Slovenije razpravljal na zahtevo poslancev NSi-ja. Foto: Državni zbor
Kako se bo skrajšanje mandata poznalo v DZ-ju?

Iskati je treba rešitve za boljšo prihodnost, so poudarili predlagatelji, medtem ko je bilo od preostalih poslancev slišati očitke, da so poslanci NSi-ja in SDS-a sejo "izrabili" za nabiranje političnih točk pred volitvami.

Kot je v imenu predlagateljev ocenil Matej Tonin (NSi), se je do zdaj v DZ-ju premalo pogovarjalo o prihodnosti in preveč o preteklosti. Evropska komisija, OECD in tudi urad vlade za makroekonomske analize in razvoj po njegovih besedah opozarjajo na problem staranja prebivalstva, da je treba začeti intenzivno zmanjševati javni dolg in da je treba spremeniti poslovno okolje, tako da bo bolj zanimivo in privlačno. To so ključni izzivi, ki so pred državo. Med drugim bo treba posodobiti zdravstveni sistem, pokojninski sistem in trg dela, več pričakuje tudi pri zniževanju javnega dolga.

Poslanec SDS-a Andrej Šircelj ga je dopolnil, da če govorimo o slovenski državi, potem moramo krepiti, zagotoviti obstoj in razvoj, ne samo države same po sebi, ampak tudi države s slovensko kulturo, slovensko umetnostjo in slovensko identiteto. Slovenkam in Slovencem je treba zagotoviti ustrezno kakovost življenja in ustrezno perspektivo, je poudaril.

Skupina poslancev je sicer pripravila vrsto priporočil vladi, med drugim o modernizaciji zdravstvenega in pokojninskega sistema ter davčnega in poslovnega okolja, a jih je matični odbor DZ-ja zavrnil, zato DZ danes o njih ni glasoval.

Na redni seji v torek se bodo v parlamentu uradno seznanili z odstopom predsednika vlade Mira Cerarja. Sledili bodo pogovori poslanskih skupin s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki želi, da bi bile volitve v drugi polovici maja.


Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da se vlada številnih izzivov zaveda in jih ves čas svojega delovanja naslavlja. Do zdaj je oblikovala številne rešitve: javni dolg se zmanjšuje, podjetja so v bistveno boljši kondiciji, poslovno okolje se postopno izboljšuje. Strinja se, da so na trgu dela potrebne izboljšave, a je treba doseči konsenz med vsemi družbenimi skupinami.

Škoberne: Klasičen predvolilni trik desnice
Na poslance NSi-ja in SDS-a so leteli očitki, da že iščejo glasove volilcev. Jan Škoberne (SD) je tako ocenil, da gre za klasičen predvolilni trik desnice. "Modernizacija, ki jo predlagajo, je poceni predvolilni trik, s katerim se DZ kot zakonodajalec ne bi smel ukvarjati, če vprašate nas," je dejal in ocenil, da s strani desnice predlagane modernizacije, reforme in poenostavitve na koncu za ljudi ne pomenijo nič dobrega.

Bojan Dobovšek (NP) je ocenil, da "smo že globoko v volilni kampanji". Odgovorno od DZ-ja in političnih strank bi bilo, da v času, ki ostaja do volitev, izbere tiste zakone, ki so nujno potrebni za boljše življenje državljanov, ne pa, da se DZ uporabi v propagandne namene, je dodal.

"Nič v državi ne propada, samo volitve so pred nami," pa je poudarila Andreja Potočnik (SMC) in ocenila: "Današnja izredna seja je po meri in okusu opozicije, SDS in NSi sta se z roko v roki poenotila v stališču, da je treba odpreti sezono praznih obljub in ljudem sporočiti, da sistem propada ter se ruši, le da bo tokrat del opozicije svojo resnico državljanom prodajal v obliki priporočil vladi."

Janša: Za večjo blaginjo in pravičnost vsaj tri predpostavke
Ljudmila Novak
(NSi) je v razpravi zavrnila očitke o nabiranju političnih točk, saj da so izredno sejo zahtevali pred Cerarjevim odstopom. Ne trdi, da ta vlada ni delala, ampak korenitih sprememb, ki nas čakajo kot izzivi, pa da ni bilo.

Za to, da bo Slovenija v prihodnje država večje blaginje in večje pravičnosti, so potrebne vsaj tri predpostavke - sprememba volilnega sistema v večinskega, sprava in sprememba zakona o himni, saj je himna Zdravljica, ne le njena sedma kitica, pa je ocenil Janez Janša (SDS).

Kako se bo skrajšanje mandata poznalo v DZ-ju?