Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, so se prijavili Anže Erbežnik, Marjan Lekše, Boštjan Pintar, Rok Svetlič in Marko Starman. Foto: BoBo
Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, so se prijavili Anže Erbežnik, Marjan Lekše, Boštjan Pintar, Rok Svetlič in Marko Starman. Foto: BoBo

Prvi se je pogovora pri predsedniku Borutu Pahorju udeležil vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec. "Glede imen se v poslanski skupini še nismo dokončno odločili. Kot običajno se bomo tik pred glasovanjem odločili, komu damo svojo podporo, zato tudi ne predstavljamo nobenih imen v tem trenutku," je pojasnil novinarjem.

Tudi vodja poslanske skupine stranke LMŠ Brane Golubović je pojasnil le, da so predsednika republike seznanili s tem, kateri kandidati za ustavnega sodnika zanje niso sprejemljivi in kdo je. V izjavi po srečanju pa o imenih ni želel govoriti. Pojasnil je, da bodo počakali na predsednikov predlog. Nato bodo opravili še eno razpravo znotraj poslanske skupine in obvestili javnost, ali podpirajo predlagano ime ali ne. Je pa Golubović danes predsedniku povedal, da so če bo predlagal koga, ki se na razpis ni prijavil, pripravljeni o tej možnosti razpravljati. Če bi predlagal Andraža Terška, pa ta razprava ne bi bila potrebna, saj so ga že dvakrat doslej podprli, je še dodal.

Teršek po neizvolitvi: "Nisem nikakršna žrtev, žrtve so ljudje na socialnem robu"

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je povedala, da imajo v stranki glede kandidatov za ustavne sodnike "nabor dveh imen", več od tega pa še ni želela komentirati. Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je razkril le, da sta med petimi kandidati zanje sprejemljiva dva, trije pa ne. Je pa Han izrazil obžalovanje, da v prejšnjem krogu Teršek ni šel skozi sito v DZ-ju.

Skupaj 2348 sopodpisnikov je sicer predsedniku Pahorju ter strankam DeSUS, Levici, LMŠ, SAB, SD in SMC poslalo zahtevo za predlaganje in imenovanje Terška za ustavnega sodnika, so v imenu podpisnikov sporočili iz stranke Za zdravo družbo. Sluga je dejala, da jo je s peticijo seznanil predsednik, sama je še ni videla in jo težko ocenjuje. Je pa predsednik republike tisti, ki se lahko za takšen korak odloči in glede na to bodo nato v SMC-ju opravili nadaljnja usklajevanja in pogovore.

Na ponovni poziv se je prijavilo pet kandidatov

Predsednik Pahor bo pogovore nadaljeval še v sredo, ko se bo sestal z Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice, Jožefom Horvatom iz NSi-ja, Mašo Kociper iz SAB-a, Jurijem Lepom iz DeSUS-a, Zmagom Jelinčičem iz SNS-a ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti Felicem Žižo in Ferencem Horvathom.

Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, so se prijavili Anže Erbežnik, Marjan Lekše, Boštjan Pintar, Rok Svetlič in Marko Starman. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že v prejšnjem krogu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Barbaro Zobec in Andraža Terška. Zobčeva je nato od kandidature odstopila, Teršek pa na tajnem glasovanju v DZ-ju kljub javno izrečeni podpori ni dobil dovolj glasov.

Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da predsednik republike lahko izbere kandidata izmed prijavljenih kandidatov, lahko pa DZ predlaga tudi druge kandidate. Na tajnem glasovanju v DZ-ju je za izvolitev potrebnih 46 glasov.

LMŠ za novega viceguvernerja predlaga Bertonclja; SDS, SD in SMC še brez imen

Približuje se rok za ureditev volilne zakonodaje

Predsednik Pahor se je z vodji poslanskih skupin strank SDS, LMŠ, SMC in SD dotaknil tudi priprave sprememb volilne zakonodaje, kjer je sicer na potezi ministrstvo za javno upravo.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je po pogovoru dejala, da sta se strinjala, da se s spremembo volilne zakonodaje mudi in je treba doseči soglasje ter zadevo urediti, kot je to zahtevalo ustavno sodišče. "V SMC-ju bomo v to vložili vse napore in upamo, da bo do tega soglasja in sprejetja prišlo," je dejala.

Po besedah vodje poslanske skupine LMŠ-ja Braneta Golubovića je za pripravo predloga odgovornost predvsem na strani vlade, ministrstva za javno upravo, ki pa je po njihovem mnenju preveč pasivno na tem področju. V LMŠ-ju namreč ocenjujejo, da se na tem področju ne dogaja veliko, "čas pa beži" in se približuje datum, ko se bo iztekel rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče. Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo sicer iztekel 21. decembra.

Kot je dejal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han, čakajo, da pride minister za javno upravo Boštjan Koritnik s predlogom, s pripravo katerega sicer že zamuja. Zato Han ministrstvo poziva, da ga pripravi čim prej.

Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je po drugi strani ocenil, da stvari potekajo in da pričakujejo, da se bo v kratkem koalicija tudi na neki način poenotila glede teh sprememb. Po njegovih besedah "se stvari premikajo v smer rešitve s prilagoditvijo tistih okrajev, ki na neki način štrlijo".

Pahor v vnovično iskanje kandidata za ustavnega sodnika

Zamik posveta z ministrom Koritnikom

Pod vodstvom predsednika Pahorja se je politika najprej usklajevala o možnosti, da bi volilne okraje v celoti ukinili in uvedli preferenčni glas, a se je nato na začetku marca letos izkazalo, da potrebne dvotretjinske večine za to v DZ-ju ni.

Na mizi je tako ostala še možnost spreminjanja meja okrajev, za kar je sicer potrebna navadna večina, a se ta zdi zaradi raznolikosti interesov prav tako težko dosegljiva. Predlog pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, po prvotnih načrtih naj bi o njem minister Boštjan Koritnik pogovore s poslanskimi skupinami opravil v septembru. Kot pa je pojasnil v ponedeljek, je prišlo do manjšega zamika, saj gre za zelo zahtevno materijo. "Trenutno se ukvarjamo z dvema alternativnima predlogoma in moramo še tehtati argumente za in proti, kateri je tisti, ki ga bomo predstavili poslanskim skupinam," je še pojasnil.